Igor Bavčar razočaran nad odločitvijo Ustavnega sodišča, ki ni sprejelo njegove pritožbe in zavrglo postopek za oceno ustavnosti
Igor Bavčar se je na ustavno sodišče obrnil z ustavno pritožbo zoper znano sodbo vrhovnega sodišča. Bavčar je bil v ponovljenem sojenju s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani obsojen za storitev kaznivega dejanja pranja denarja. Sodišče mu je izreklo kazen pet let zapora, v izreku prvostopenjske sodbe odvzelo navedene nepremičnine ter naložilo plačilo zneska, ki ustreza s kaznivim dejanjem pridobljeni protipravni premoženjski koristi.
Sodišče je Bavčarja oprostilo kaznivega dejanja napeljevanja Boška Šrota h kaznivemu dejanju zlorabe položaja ali pravic, oškodovanko družbo Pivovarno Laško, d. d., Laško, pa je s premoženjskopravnim zahtevkom napotilo na pravdo. Višje sodišče je tudi zavrnilo pritožbo pritožnikovih zagovornikov, Vrhovno sodišče pa je zavrnilo njihovo zahtevo za varstvo zakonitosti.
Bavčar je menil, da mu je bila kršena pravica do obrambe iz prve alineje 29. člena Ustave. Čeprav naj bi bil njegov zagovornik izvoljen za sodnika Evropskega sodišča za človekove pravice in naj ga zato ne bi mogel več zastopati, naj bi sodišče prve stopnje zavrnilo pritožnikov predlog za preložitev naroka.
Prav tako je Bavčar uveljavljal kršitev pravice do nepristranskega sojenja, ker naj bi predsednica senata sama posegla v opis kaznivega dejanja tako, da je v abstraktnem delu opisa dodala besedilo “pri čemer je prikril izvor denarja”, prav tako naj bi posegla v konkretni del opisa dejanja. S tem naj bi prevzela tožilčevo vlogo.
Poleg tega naj bi tedanji minister za pravosodje Goran Klemenčič izjavil, da bo osebno poskrbel, da bo sodba v zadevi Bavčar postala pravnomočna in da bodo v primeru zastaranja letele glave v pravosodju. Videz nepristranskosti sodišča naj bi bil s citirano izjavo ministra povsem porušen. izjava ministra naj bi bila dana pred sejo Višjega sodišča v Ljubljani. Pomenila naj bi neposredno grožnjo sodečim sodnikom, da bodo ostali brez sodniške funkcije, če bodo odločili drugače, kot to od njih zahteva minister za pravosodje. Pritožnik opozarja tudi na izjavo tedanjega premierja Mira Cerarja, da bo vlada preprečila to, da ne bodo igrali košarke nekateri, ki bi morali verjetno prestajati zaporno kazen.
Poleg tega je Bavčar 10.10.2019 in 21.10.2019 vložil dopolnitvi ustavne pritožbe. V prvi dopolnitvi uveljavlja, da naj sodišča ne bi odločila o njegovem predlogu za odlog izvršitve kazni zapora, s tem pa naj bi mu bile kršene ustavne in konvencijske pravice. V drugi dopolnitvi pa zatrjuje kršitev ustavnih pravic s tem, ko mu sodišče prve stopnje ni dovolilo, da bi med glavno obravnavo sedel ob svojem zagovorniku.
Ustavno sodišče je v obrazložitvi zapisalo, da je “pritožnik v pritožbi zoper prvostopenjsko sodbo opozoril, da naj bi tedanji minister (Goran Klemenčič) za pravosodje (Goran Klemenčič) v televizijski oddaji izjavil, da bo osebno poskrbel, da bo sodba v pritožnikovi zadevi postala pravnomočna in da bodo v primeru zastaranja letele glave v pravosodju. Višje sodišče je zavzelo stališče, da takšne izjave aktualne politike ne morejo vplivati na izid pritožbenega postopka. izjave naj bi bile neresne in namenjene bolj promociji dajalca izjav. Vrhovno sodišče pa je pojasnilo, da bi strinjanje s pritožnikovimi navedbami o pristranskosti sodišča zaradi izjav ministra za pravosodje pomenilo, da bi lahko izjave ene veje oblasti praktično onemogočile delovanje druge. Ustavni okvir zavor (kontrol) in ravnovesij med različnimi vejami državne oblasti naj bi bil jasen, sodniki so pri odločanju neodvisni.
Ustavno sodišče ocenjuje, da je iz navedenih stališč sodišča druge stopnje in vrhovnega sodišča razvidno, da so se sodišča jasno ogradila od izjave pravosodnega ministra. Glede na vsebino te konkretne izjave takšno stališče sodišč ni ustavno sporno.
Pa tudi sicer pritožnik v ustavni pritožbi ni predstavil celotnega konteksta, v katerem je minister izjavil sporne besede, čeprav je prav kontekst, v katerem je bila izjava dana, po ustaljeni sodni praksi ESČP bistven za ugotavljanje kršitve videza nepristranskosti sodišča. Navedel pa je spletno povezavo na mesto, kjer si je mogoče ogledati televizijski (TV) prispevek s sporno izjavo. Ustavno sodišče je ugotovilo, da TV prispevek obravnava odzive javnosti na drug posnetek, na katerem pritožnik igra košarko, čeprav je pred tem, ko so ga pozvali na prestajanje kazni, prosil za odlog zaradi hude, smrtno nevarne bolezni. Navedeni TV prispevek je bil objavljen v času, ko se je bližalo zastaranje primera. Moderator je v prispevku vprašal pravosodnega ministra, ali ne bi bilo zastaranje v posmeh slovenskemu pravosodju in kaj lahko v tem primeru stori pravosodno ministrstvo. Minister je odgovoril, da ima ministrstvo izjemno malo vpliva na delovanje sodstva. Pri pritožnikovi zadevi naj bi šlo za izjemno pomemben primer, ne zaradi pritožnika samega, temveč zato, ker gre za pomembno tranzicijsko zgodbo. Nato je minister dejal, da bo storil vse, da bodo v primeru zastaranja letele glave. V istem hipu pa je tudi poudaril, da “ne gre za vprašanje, ali bo pritožnik obsojen ali oproščen, temveč zato, da je zastaranje kateregakoli sodnega postopka, ki jih je pri nas preveč, najslabša možna rezultanta”.
Iz konteksta, v katerem je minister dal sporno izjavo, je jasno razvidno, da je minister izpostavil pomen meritorne pravnomočne odločitve sodišča o stvari, ker številna zastaranja zmanjšujejo zaupanje ljudi v sodstvo in ker je zastaranje najslabši možni izid kazenskega postopka. Pri tem je še posebej poudaril, da ne gre za vprašanje, ali bo pritožnik obsojen ali oproščen. Izjava, dana v takšnem kontekstu, očitno ne more imeti učinka, ki bi prizadel videz nepristranskosti sojenja.
Pravica do nepristranskega sojenja ni bila kršena niti z izjavo sedanjega predsednika vlade, da bo vlada preprečila, da ne bodo igrali košarke nekateri, ki bi morali verjetno prestajati zaporno kazen. Navedena izjava se po oceni Ustavnega sodišča ni nanašala na vprašanje pritožnikove krivde. Zato stališče Vrhovnega sodiča, da ta izjava ne terja posebnega odgovora, ker da njen vpliv na zakonitost ni pojasnjen, ni v neskladju s 23. členom Ustave.
Ustavno sodišče je odločitev sprejelo v sestavi: predsednik dr. Rajko Knez ter sodnice in sodniki dr. Matej Accetto, dr. Dunja Jadek Pensa, DDr. Klemen Jaklič, dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik in dr. Katja Šugman Stubbs.
Sodnika dr. Rok Čeferin in Marko Šorli sta bila pri odločanju o tej zadevi izločena. Ustavno sodišče je 1. točko izreka tega sklepa sprejelo s šestimi glasovi proti enemu, 2. točko izreka tega sklepa pa je sprejelo soglasno. Proti 1. točki izreka je glasoval sodnik Jaklič, ki je dal odklonilno ločeno mnenje.
“Nad odločitvijo Ustavnega sodišča sem seveda razočaran. Pričakoval sem, da bo vsaj Ustavno sodišče, ki naj bi bilo najvišji branik pravne države, prepoznalo, da so mi bile kršene ustavne in človekove pravice,”je v prvem odzivu zapisal Igor Bavčar.
“Odklonilno ločeno mnenje ustavnega sodnika g. Jakliča je sicer močno in dobro argumentirano. V delu, kjer Ustavno sodišče v sklepu utemeljuje, zakaj naj z izjavo bivšega ministra za pravosodje Gorana Klemenčiča ne bi prišlo do kršitve vaših konvencijskih in ustavnih pravic, je Ustavno sodišče po mojem mnenju prevelik poudarek dalo domnevnemu kontekstu, v katerem je bila izjava dana (tj. kontekstu, kot ga razlaga Ustavno sodišče samo in ki naj bi šlo v prid zavrnitvi ustavne pritožbe). Prav tako bi bilo v tistem delu ločenega mnenja, kjer postavlja vprašanje kako je mogoče dokazati obtoženčev namen prikrivanja “v okoliščinah, ko so denarna nakazila opravljena v celoti neskrito, na povsem odprt način prek osrednje banke, tako, da so povsem sledljiva in preiskovalcem vselej dostopna”, pričakovati, da bi Ustavno sodišče meritorno odločalo, pa se je s to odločitvijo temu na daleč izognilo. Že zato sem prepričan, da bom uspel s pritožbo na Evropsko sodišče za človekove pravice.
Ustavno sodišče se je pri nekaterih drugih vprašanjih enostavno izognilo kršitvam pravic, kot smo jih uveljavljali. V obrazložitvi v 28. točki in naslednjih, je naše očitke, da je prvostopenjsko sodišče samo dopolnjevalo abstraktni del opisa dejanja iz obtožbe in spreminjalo konkretni del tega opisa, kar je protipravno, presojalo z vidika pravice do obrambe iz 29. člena Ustave, kar je zgrešeno, saj smo v tem delu uveljavljali predvsem kršitev pravic iz 22. , 23. in 27. člena Ustave. O tem Ustavno sodišče ni reklo ničesar.
To je le nekaj ugotovitev. Očitno je, da se je Ustavno sodišče z odločitvijo, da ne sprejme ustavni pritožbi, pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti pa zavrže, želelo izogniti meritornemu odločanju. Vtis je, da se večina ustavnih sodnikov, ki je tako glasovala, edino na ta način, da sploh ne dopusti možnost vsebinskega odločanja, lahko izogne svoji očitni zadregi, ki sploh ne more izvirati iz strokovnih dilem, ampak je njihov izvor potrebno iskati zunaj stroke in osnovne sodniške integritete,” zaključuje Bavčar.
Sklep Ustavnega sodišča in odklonilno LM, zadeva Bavčar, december 2019-1
Sklep Ustavnega sodišča in odklonilno LM, zadeva Bavčar, december 2019-3
Sklep Ustavnega sodišča in odklonilno LM, zadeva Bavčar, december 2019-2
Sklep Ustavnega sodišča in odklonilno LM, zadeva Bavčar, december 2019-4
Sklep Ustavnega sodišča in odklonilno LM, zadeva Bavčar, december 2019-5
Sklep Ustavnega sodišča in odklonilno LM, zadeva Bavčar, december 2019-6
Sklep Ustavnega sodišča in odklonilno LM, zadeva Bavčar, december 2019-7
Sklep Ustavnega sodišča in odklonilno LM, zadeva Bavčar, december 2019-8
Sklep Ustavnega sodišča in odklonilno LM, zadeva Bavčar, december 2019-9
Sklep Ustavnega sodišča in odklonilno LM, zadeva Bavčar, december 2019-10
Sklep Ustavnega sodišča in odklonilno LM, zadeva Bavčar, december 2019-11
Sklep Ustavnega sodišča in odklonilno LM, zadeva Bavčar, december 2019-12
Sklep Ustavnega sodišča in odklonilno LM, zadeva Bavčar, december 2019-13
Sklep Ustavnega sodišča in odklonilno LM, zadeva Bavčar, december 2019-14
Sklep Ustavnega sodišča in odklonilno LM, zadeva Bavčar, december 2019-15
Sklep Ustavnega sodišča in odklonilno LM, zadeva Bavčar, december 2019-16
Sklep Ustavnega sodišča in odklonilno LM, zadeva Bavčar, december 2019-17
Sklep Ustavnega sodišča in odklonilno LM, zadeva Bavčar, december 2019-18
