(VIDEO) Robert Golob okreva in po nasvetu zdravnikov ostaja v bolniškem staležu

Predsednik vlade Robert Golob okreva po operaciji in po nasvetu zdravnikov ostaja v bolniškem staležu, so sporočili iz kabineta predsednika vlade. Današnjo sejo vlade je tako po njihovih navedbah vodil podpredsednik vlade in minister za delo Luka Mesec, ki bo tudi slavnostni govornik na državni proslavi ob dnevu Rudolfa Maistra v Mariboru.

Golob je v petek uspešno prestal operacijo kile, pri čemer so v njegovem kabinetu tedaj napovedali, da naj bi do sredine tega tedna že normalno opravljal svoje obveznosti. Tako je bilo med drugim predvideno tudi, da bo danes slavnostni govornik na državni proslavi, a ga bo nadomeščal Mesec.

https://twitter.com/vladaRS/status/1727277431873229019

https://twitter.com/ZanMahnic/status/1727278575567376556

Predsednik vlade se v četrtek prav tako ne bo udeležil seje DZ, na kateri naj bi odgovarjal na poslanska vprašanja. V dokumentih za sejo je na spletni strani DZ že objavljeno njegovo opravičilo za odsotnost zaradi zdravstvenih razlogov. V času bolniške odsotnosti Goloba sicer že vse dni nadomešča podpredsednik vlade in minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki je danes tudi vodil sejo vlade in sestanek koalicije.

Po Golobovi petkovi operaciji je sicer v. d. strokovnega direktorja Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana Gregor Norčič v izjavi za medije pojasnil, da je predsednik vlade prestal rutinsko laparoskopsko operacijo dimeljske kile, s potekom operacije pa so v UKC Ljubljana zadovoljni.

Na vprašanje, kako pogoste so zdravstvene težave, ki jih je imel Golob, je Norčič odgovoril, da so relativno pogoste. Zdravljenje izvajajo vse slovenske bolnišnice, UKC Ljubljana pa na leto izvede več sto tovrstnih posegov.

Vlada je danes nadaljevala razpravo o predlogu zakona o obnovi in razvoju po avgustovski ujmi, ki bo podrobno opredelil sanacijo po poplavah in plazovih ter vire njenega financiranja. Zakonski predlog je bolj ali manj usklajen, vlada pa bo čistopis predvidoma v četrtek sprejela na dopisni seji.

Vlada je o predlogu zakona o obnovi danes opravila vsebinsko obsežno razpravo, je na novinarski konferenci po seji vlade dejal finančni minister Klemen Boštjančič. Zakonski predlog je po njegovih besedah v veliki meri usklajen, nekaj zadev pa še ni povsem jasnih, zato so potrjevanje zakona prestavili.

“Pričakovati je, da bomo predlog zakona potrdili v četrtek na dopisni seji. Nekaj zadev je treba namreč še razčistiti. Ne gre za posebej velika vprašanja, a presodili smo, da si je dobro vzeti še en dan,” je odločitev pojasnil Boštjančič.

Podrobneje o odprtih zadevah ni spregovoril. Pojasnil je le, da gre za dileme med različnimi resorji. “Na eni strani gre za tehtanje ukrepov, ki jih želimo čim hitreje vpeljati in za katere želimo, da dajo čim prej rezultate, po drugi pa za tehtanje nevarnosti, da se te ukrepe ne bi zlorabljalo za kakšne druge namene,” je dejal minister.

Dejstvo, da danes na seji vlade ni bilo premierja Roberta Goloba – ta je po petkovi operaciji še na bolniški – po njegovih besedah ne igra nobene vloge pri časovnici sprejemanja tega zakona. Vanj želi vlada vključiti tudi nekaj predlogov opozicije.

Obsežen zakonski predlog, ki šteje približno 150 členov, bodo na vladi podrobneje komentirali, ko ga bodo vložili v parlamentarno proceduro.

Vlada je osnutek predloga zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev obravnavala konec oktobra, pred dokončno potrditvijo pa ga je v usklajevanja poslala še socialnim partnerjem, parlamentarnim strankam in občinskim združenjem.

V začetku novembra je na temo priprave zakona potekal tudi vrh parlamentarnih strank. Kljub trenutnim političnim napetostim je bilo zaznati precejšnjo mero soglasja o predvidenih ukrepih za obnovo infrastrukture in pomoč občinam, prebivalstvu ter podjetjem. Je pa opozicija kot izrazito negativno izpostavila predvsem predvideno dodatno obremenitev gospodarstva.

Zakon bo glede na osnutek namreč prinesel začasni petletni davek na bilančno vsoto v višini 0,2 odstotka in prav tako pet let trajajočo tri odstotne točke višjo stopnjo davka od dohodkov pravnih oseb. Že z novelo interventnega zakona se je medtem vlada odpovedala solidarnostnemu prispevku, ki bi ga plačevali vsi državljani.

Medtem ko so splošni namen zakona in številni napovedani ukrepi sprejeti pozitivno, pa so v gospodarstvu močno nezadovoljni zaradi predvidenih dodatnih obremenitev.