(VIDEO) Berločnikova uprava na skupščini Petrola fasala posebno revizijo in na koncu odšla brez omembe vrednega poskusa obrambe – V bran ji je stopil le delničar Žiga Vaupotič iz Outita7 z eno samo delnico. Jamnik na skupščino prišel z zamudo in jo tudi predčasno zapustil – TOPNEWS.si

(VIDEO) Berločnikova uprava na skupščini Petrola fasala posebno revizijo in na koncu odšla brez omembe vrednega poskusa obrambe – V bran ji je stopil le delničar Žiga Vaupotič iz Outita7 z eno samo delnico. Jamnik na skupščino prišel z zamudo in jo tudi predčasno zapustil



(VIDEO) Berločnikova uprava na skupščini Petrola fasala posebno revizijo in na koncu odšla brez omembe vrednega poskusa obrambe – V bran ji je stopil le delničar Žiga Vaupotič iz Outita7 z eno samo delnico. Jamnik na skupščino prišel z zamudo in jo tudi predčasno zapustil

Skupščina Petrola je bil vsekakor dogodek dneva, ki je požel veliko zanimanje tako novinarjev kot delničarjev, ki so hoteli iz prve roke slišati razloge, zakaj je morala oditi Berločnikova uprava. Zaradi gneče pri registraciji se je izredna skupščina Petrola začela z zamudo. Čeprav naj bi se na njej delničarji seznanili z podrobnejšimi informacijami o vzrokih za predčasno prenehanje mandatov uprave pod vodstvom Tomaža Berločnika, kakšnih novih razkritij ni bilo. Na seji skupščine, ki je bila sklicana na zahtevo Slovenskega državnega holdinga (SDH), je bila prisotna tudi nekdanja uprava s Tomažem Berločnikom, Igorjem Stebernakom in Rokom Vodnikom, ki pa pretirane volje po obrambi za vsako ceno ni kazala. Kot da se je že sprijaznila z verzijo razlogov za razrešitev, ki so bili tako ali drugače že razgrnjeni v javnosti in potrjeni včeraj na skupščini Petrola.

Čeprav je na skupščino za krajši čas, sicer z zamudo, prišel tudi Borut Jamnik, jo je pa manj kot uri brez besed zapustil. Skupščine Petrola se je sicer udeležilo 68 odstotkov delničarjev. Vsekakor je bila ena bolj zanimivih skupščin, čeprav je vsaj nekatere presenetilo, da Berločnikova uprava pravzaprav ni dobila zaveznikov med delničarji in da so tako rekoč v en glas stopili za nadzorni svet. Poleg tega pa Berločnik v svojem nastopu pravzaprav ni za vsako ceno branil nekdanje uprave. Priznal je, da je šlo za “lapsus” in napako pri izračunih.

Namestnik predsednice nadzornega sveta Sašo Berger je ponovil razloge za zamenjavo, ki so več ali manj že bili razkriti v javnosti. Povedal je, da so nadzorniki izgubili zaupanje v upravo, kar bi lahko škodilo družbi in delničarjem. Poudaril je, da so odločali soglasno in brez pritiskov. Berločnikovi upravi je očital nepopolnost gradiv, neskrbnost, nestrokovnost in malomarnost.

Berger je dejal, da je uprava nadzornikom predlagala naložbe in zadolžitev, ki bi predstavljale velik odklon od sprejete strategije. Predlagani obseg naložb je bil dvakrat višji od sprva predvidenih 521 milijonov. Uprava po Bergerjevih besedah predvidela za 900 milijonov evrov zadolžitev, od tega za 150 milijonov evrov podrejenega dolga. Berger je pojasnil, da so v izračunih uprave nastale več sto milijonske napake, ki jih je priznala tudi uprava. Nadzorniki so izračunali, da je predvideni neto dolg za dobrih 300 milijonov evrov višji in da bi zaradi te napake potrebovali 178 milijonov evrov več dolga. Poleg tega naj bi naložbe po besedah prvega nadzornika prinašale premajhen donos. Dodatnih 400 milijonov evrov naj bi letno prineslo le 17-odstotno povečanje EBITDA oziroma 39 milijonov evrov. Dodal je, da so bili tudi obremenitveni testi družbe premalo konzervativni oziroma zelo blagi.

“Napake v izračunih, ki jih je v postopku preizkusa pogojev za izdajo soglasja ugotovil nadzorni svet in so po razkritju, kot izhaja iz zapisnika nadzornega sveta 28. seje in jih je Tomaž Berločnik priznal, posledica nestrokovnega in malomarnega dela uprave in so neopravičljive… Menimo še, da posebna obrazložitev ni bila potrebna glede na dejstvo, da so se predsednik uprave in razrešena člana strinjali z razrešitvijo in sklenitvijo sporazuma o ureditvi pravic in obveznosti iz delovnega razmerja. Čeprav je nezaupanje nadzornega sveta do dela predsednika in dveh članov uprave nedvoumno utemeljeno z napačnimi izračuni v financiranju skupine Petrol in so že na tej podlagi bili razlogi za nezaupanje in za krivdne razrešitve, menimo, da je bila odločitev nadzornega sveta, da s predsednikom in članoma uprave sklene sporazum, opravičljiva, saj se je na tej podlagi Petrol izognil morebitnim sodnim postopkom, kar bi povzročilo stroške in bi ne glede na njihov končni izid negativno vplivalo na ugled in s tem povzročilo dolgoročno poslovno škodo… Prepričan sem, spoštovani delničarji, da bi se vsak od vas v danih okoliščin odločal enako,” je med drugim dejal Berger.

Nekdanji predsednik uprave Petrola Tomaž Berločnik je povedal, da so bili ves čas prepričani, da je razvojna strategija družbe pravilna, kar dokazujejo rezultati. Dodal je, da so razhajanja, o katerih je govoril Berger, predstavljala dobro priložnost za dodaten preskok. Zavrnil je navedbe, da so hoteli družbo dodatno zadolžiti in da so bila gradiva nestrokovna. Priznal je napake glede izračunov, ki pa da družbi niso povzročili škode.

Čeprav so tudi drugi delničarji hvalili delo prejšnje uprave, se ji je izrazito v bran kot edini postavil delničar Žiga Vavpotič – sicer neizvršni direktor Outfit7. Vaupotič je dejal, da je uprava pokazala, da zna transformirati družbo. “Ali je prav, da nadzorniki sesujejo upravo, potem pa sedejo vanjo?” se je vprašal. Dodal je, da se zatira vse, ki štrlijo iz povprečja, in požel aplavz. Čeprav je skupščina Petrola bila sklicana na zahtevo Slovenskega državnega holdinga (SDH), ki posredno in neposredno upravlja skoraj tretjino kapitala podjetja, je imel glavno besedo Dari Južna. Južna je v kali zatrl vsak poskus zagovora Berločnikove uprave z govornice z enostavnim vprašanjem; “Če je bila bivša uprava tako prepričana v svoj prav, zakaj je odstopila in ni uporabila zakonske možnosti, da v primeru nesoglasij med upravo in nadzornim svetom pride pred skupščino in poskuša dobiti podporo za svoje projekte”. Njegovo vprašanje je ostalo brez odgovora.

Sicer pa se je zapletlo že pri prvi točki. Družba Vizija holding poslovneža Daria Južne je namreč predlagala, da skupščino namesto odvetnika Uroša Ilića vodi odvetnik Matej Erjavec. “Gre zgolj za higieno,” je pojasnil predlagatelj, ki meni, da je bolje, da skupščino vodi bolj nevtralen odvetnik. Po težavah z glasovalnimi napravami so delničarji predlog zavrnili. Delničarji so medtem razpravljali o zadnji točki, ki sta jo kot dodatno predlagali družbi Daria Južne in in SDH ter se je nananšala na revizijo preteklih poslov nekdanje uprave. Južna je tej očital stroškovno neučinkovitost Petrola, ker da stroški rastejo hitreje kot kosmati poslovni izid. »Pričakujem vsaj petodstotni donos investicij,« je dejal. Dari Južna je na koncu stopil pred novinarje, kjer je sedmo silo razveselil z izjavo, ki so jo vrteli po vseh televizijah : “Ja, jaz se borim za svojo kepo denarja v tem Petrolu in posledično za vse ostale, ki so delničarji”

“Jaz sem ugotavljal stroškovno učinkovitost že zadnjih deset let in na to opozarjal upravo. To sem tudi danes povedal, saj to je razlog. Pet let je obdobje, ko se pogleda delo za nazaj. Mi smo sedaj to pogledali in ni tako učinkovito, kot se govori. V zapisniku je priloga mojega poročanja, pa si lahko to vse pogledate vsi, tam je vse v zapisniku. Jaz mislim, da se da s tako velikimi investicijami v Petrolu naredit boljši donos. Ne dva procenta, kar pomeni 35-letno dobo vračanja investicij, ampak vsaj pet, šest procentni donos, kar pomeni, doba vračanja tam nekje 10, 12 let. To je moja razlika in zato se jaz potegujem. To pomeni, da se Petrol razvija dobro in da je še boljša firma, kot je danes. Saj ni Petrol slaba firma, tega nisem nikoli rekel, ampak lahko bi bila pa boljša. Kajti investirani denar, ki ga za investicije porabimo, bi moral prinašati več, kot je prinašal do sedaj. To je moj problem”.

“Vedno sem to izpostavil bivši upravi, vedno sem se boril ,tudi na skupščini, samo ne pred kamerami. Saj ne rabim jaz pred kamerami govoriti, jaz nisem zavezana javna oseba. Zdaj me tukaj napadate, kot da sem ne vem kdo. Ja, jaz se borim za svojo kepo denarja v tem Petrolu in posledično za vse ostale, ki so delničarji. In bi rad enostavno videl, da se Petrol razvija boljše in ustvarja še več rezultata… Moj signal in moj današnje sporočilo je tako, da naj se vsak, ki bo v Petrolu v upravi in v nadzornem svetu tudi seveda zaveda, da je treba investirati preračunljivo, preudarno. Zadeve večkrat preveriti in jih dolgoročno pravilno umestiti v Petrol, da nosijo več kot pa dva procenta letno. Dva procenta je premalo. Gospa, premalo, oziroma gospodje. Premalo. Oni so enostavno investirali in toliko so enostavno imeli donosa v teh letih, to sem jaz ugotovil. In to je za mene premalo. Saj mogoče bodo pa rekli, da je v redu, saj včasih je dobro tudi nič, boljše kot minus, ampak to so bila leta konjunkture.”

Južna je odstopil od prvotnega predloga, da bi posebno revizijo izvedli za vse posle za preteklih pet let glede naložb, prevzemov, prodaj, sponzorstev in donacij nad milijon evrov. Zdaj predlaga pregled 30 poslov in za revizorja BDO revizijo namesto KMPG. SDH je za revizorja predlagal Deloitte, čemur pa Južna nasprotuje, češ da ima Luka Vesnaver iz Deloitta konflikt interesov.

Dari Južna se je s predstavniki SDH med odmorom dogovoril o poenotenju nasprotnega predloga. Vsebina revizije je takšna, kot jo predlaga SDH, izvede pa jo BDO. Del stroškov, okoli 50.000 od 180.000 evrov vredne revizije, bo pokril Južna oziroma Vizija holding. To pomeni, da bo BDO v posebni reviziji v osmih mesecih z vidika skrbnosti in vestnosti pregledal skupno 30 poslov nekdanje uprave pri pridobivanju in prodaji naložb, investicijah (razen energetskih obnov) in sponzorstvu. Predsednik uprave SDH, ki upravlja tretjino Petrola, Gabrijel Škof je povedal, da glede na javne informacij in slišanega na skupščini obstaja vzrok za upravičene domneve, da je pri določenih poslih prišlo do nepravilnosti.

Delničarji družbe Petrol so na koncu sprejeli kompromisni predlog za posebno revizijo poslov družbe od začetka leta 2015 do odhoda nekdanje uprave pod vodstvom Tomaža Berločnika oktobra letos. Revizija bo pregledala skupno 30 poslov z različnih področij, med drugim pri pridobivanju in odsvajanju naložb, pri investicijah in sponzorstvu. Skupščina je predlog, ki sta ga na skupščini uskladila lastnik družb Vizija Holding in Vizija Holding Ena Dari Južna in predsednik uprave Slovenskega državnega holdinga (SDH) Gabrijel Škof, podprla z več kot 97-odstotno večino prisotnih glasov.

Družba BDO revizija bo tako v osmih mesecih pregledala posle nad milijon evrov, sklenjene med 1. januarjem 2015 in 24. oktobrom 2019, za pridobivanje in odsvajanje dolgoročnih finančnih naložb, druge vrste investicij (razen energetske obnove javnih objektov) in sponzorske pogodbe. Posli bodo med drugim pregledani z vidika skrbnosti gospodarjenja, pravno-formalnega vidika, ekonomske upravičenosti, spoštovanja postopkov, ustreznosti notranjih kontrol, izpostavljenosti tveganjem in finančno-računovodskega vidika. Revizor bo glede na sklep ugotavljal morebitno odškodninsko in kazensko odgovornost odgovornih oseb, morebitno škodo in verjetnost uspeha morebitnih odškodninskih in drugih pravnih postopkov. Berločnik je na koncu novinarjem dejal, da se nekdanja uprava revizije poslov ne boji in da ni bilo nepravilnosti.

KOMENTARJI

TOPNEWS (0)