(VIDEO) Igor Bavčar prišel iz zapora na Dobu in govoril na obletnici postroja v Kočevski Reki: “Demos se ni ujel v pasti narodovega razkola. Res je, da posledice tega čutimo mnogi, toda s stališča narodove perspektive je bila njegova takratna odločitev pravilna” – TOPNEWS.si

(VIDEO) Igor Bavčar prišel iz zapora na Dobu in govoril na obletnici postroja v Kočevski Reki: “Demos se ni ujel v pasti narodovega razkola. Res je, da posledice tega čutimo mnogi, toda s stališča narodove perspektive je bila njegova takratna odločitev pravilna”



(VIDEO) Igor Bavčar prišel iz zapora na Dobu in govoril na obletnici postroja v Kočevski Reki: “Demos se ni ujel v pasti narodovega razkola. Res je, da posledice tega čutimo mnogi, toda s stališča narodove perspektive je bila njegova takratna odločitev pravilna”

V spomin na 17. december 1990, ko je v Kočevski Reki potekal prvi postroj posebne enote tedanje teritorialne, so se nekdanji akterji v osamosvojitvenih procesih danes sešli v tamkajšnjem parku Manevrske strukture narodne zaščite. Poleg predsednika države Boruta Pahorja, nekdanjega predsednika Demos – ove vlade Lojzeta Peterleta, sta se slovesnosti udeležila tudi nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel in nekdanji notranji minister Igor Bavčar, ki je bil tudi slavnostni govornik na letošnji prireditvi. Bavčar je različne reakcije na to, da je VSO letos za slavnostnega govornika izbral njega, ki je na prireditev prišel iz zapora na Dobu, označil za pričakovane.

V govoru je povzel dogodke izpred slabih treh desetletij in izpostavil, da je bil začetek 90. let prelomen tudi v smislu razkola in travm nacije. Demos namreč v ospredje ni postavljal politične pripadnosti, pač pa pomen lastne državnosti kot odgovora na izzive časa. Bavčar se je najprej zahvalil prav tistim, ki so pred devetindvajsetimi leti stali v postroju, kljub temu, da jim je nasproti stala ena najmogočnejših armad v Evropi in, da naj bi bil odpor nemogoč. Tu so stali kljub temu, da je velik del slovenske politike takrat podpisoval mirovniško deklaracijo in, da vrhovnega poveljnika na ta postroj sploh ni bilo, je med drugim dejal Bavčar.

“Ta teden sta svoji knjigi o slovenski bratomorni vojni v času druge svetovne vojne, predstavila dva avtorja, Jože Možina Slovenski razkol in Zdenko Roter Usodne prevare poražencev in zmagovalcev. Nobene nisem še prebral, zasledil pa sem njuni izjavi iz obeh tiskovnih konferenc. Možina, ki je raziskovalec, je rekel, da se “travme naših prednikov ne prenašajo zgolj v nekih vedenjskih vzorcih, ampak se vtisnejo v genetski material…naša nacija zdaj podoživlja travme naših prednikov, čeprav jih sami nismo doživeli.” Roter, ki je udeleženec na strani zmagovalcev, zanimivo, pravi enako, namreč, “..da te stvari niso takšne, da bi se pozabile, saj se vrnejo preko druge, tretje ali desete generacije”, in, da je to “usodno za prihodnost slovenske države.”

Bavčar se je v analizi zgodovinskih dogodkov, ki so pripeljali do slovenske državnosti, očitno namenoma izognil problematiziranju dejstva, da je kot nekdanji notranji minister Demosove vlade sedaj v zaporu. Morda je pomenljiva zgolj njegova ugotovitev, da so se pred tremi desetletji namenoma izognili travmam in razkolu kot posledicam druge svetovne vojne. V razlike med nami takrat ni moč preslikati razkola slovenskega državljanskega spopada sredi prejšnjega stoletja. Demos se ni ujel v pasti narodovega razkola. Res je, da te posledice čutimo mnogi, je dejal Bavčar, pri čemer je verjetno imel v mislih tudi svoj sedanji položaj.

“Tega razkola, teh prevar in teh travm med nami pred tridesetimi leti ni bilo. Začetek devetdesetih let prejšnjega stoletja je zato prelomen tudi v odnosu do tega usodnega razkola in travm naše nacije. Ne z besedami, z dejanji smo v molekularno strukturo našega genetskega materiala vtisnili nov niz. Demos namreč v ospredje ni postavljal politične pripadnosti in to zaradi Demosovega razumevanja pomena lastne države, ki je tedaj prvič dosegla svoj obstoj tudi v mišljenju ljudi, kot bi rekel Hegel. Nova revija s svojo 57. številko, mladinska in civilno družbena gibanja, sindikalni boj, pisateljska ustava in slovenska pomlad z odborom za varstvo človekovih pravic, pomlad evropskih narodov, razpad Sovjetske zveze in padec Berlinskega zidu in nevzdržnost odnosov v jugoslovanski skupnosti, so postavili temelje Demosovega razumevanja pomena slovenske državnosti za odgovor na izzive časa in slovenskega narodnega vprašanja. Demos se ni ujel v pasti tega narodovega razkola. Res je, da posledice tega čutimo mnogi, toda s stališča narodove perspektive je bila njegova takratna odločitev pravilna”.

Vprašanji naše suverenosti in varnosti pa po njegovih besedah danes postajata spet aktualni. EU in zavezništvo Nato sta namreč na veliki preizkušnji. Ponovno odpirajo vsa vprašanja, za katera se je zdelo, da so že presežena. “Zgodovina prejšnjega stoletja se vrača na velika vrata,” je ponazoril. Z odhodom Velike Britanije iz EU se evropska konstrukcija maje. “Ocenjujem, da so procesi, ki so nastali, nepovratni in bodo temeljito spremenili podobo, ki smo je bili vajeni 30 let, podobo Evrope, v katero smo tudi mi vstopili, prvič kot svoboden narod,” je pojasnil.

“A kljub epohalnim spremembam se aktualna slovenska politična oblast glede prihodnosti evropskih povezav obnaša podobno, kot se je konec osemdesetih let obnašala socialistična oblast do vprašanja Slovenije v Jugoslaviji. Podobno kot je bilo konec osemdesetih let slišati socialistične politike, da Slovenija nima prihodnosti zunaj Jugoslavije, danes politiki večinoma govorijo, da je za Slovenijo razpad EU usoden, da je naš interes ohranitev EU, NATA, itd. Za razliko od Demosa, ki je v začetku devetdesetih let zmogel formulirati platformo za prihodnost Slovenije v samostojni državi med svobodnimi evropskimi narodi in državami, danes slovenska politika nima platforme za odgovor na krizo evropskih in atlantskih integracij”.

Zanimivo je, da danes v Kočevski reki ni bilo niti Antona Krkoviča in Janeza Janše, oba sta v tujini. Smo pa v Kočevski Reki videli Igorja Omerzo in tudi Andreja Lovšina, ki pa se je držal bolj v ozadju.

Govor Igorja Bavčarja objavljamo v celoti:

Kočevska Reka, 14.12.2019(finalna verzija)-1
Kočevska Reka, 14.12.2019(finalna verzija)-2
Kočevska Reka, 14.12.2019(finalna verzija)-3
Kočevska Reka, 14.12.2019(finalna verzija)-4

 

KOMENTARJI

TOPNEWS (0)