(VIDEO Na otvoritev sodnega leta ni bilo ministrice za pravosodje Dominike Švarc Pipan – Prišel je le državni sekretar Igor Šoltes, ki pa zapušča ministrstvo za pravosodje – TOPNEWS.si

(VIDEO Na otvoritev sodnega leta ni bilo ministrice za pravosodje Dominike Švarc Pipan – Prišel je le državni sekretar Igor Šoltes, ki pa zapušča ministrstvo za pravosodje

(VIDEO Na otvoritev sodnega leta  ni bilo ministrice za pravosodje Dominike Švarc Pipan – Prišel je le  državni sekretar Igor Šoltes, ki pa zapušča ministrstvo za pravosodje

Na današnji otvoritvi sodnega leta sicer ni bilo nikogar niti  iz zakonodajne,  niti iz izvršne  oblasti; ne ministrice za pravosodje Dominike Švarc Pipan, ne predsednika vlade Roberta Goloba,  niti predsednice države Nataše Pirc Musar,  niti predsednice državnega zbora Urške Klakočar Zupančič. Dogodka se je udeležil le državni sekretar na ministrstvu za pravosodje Igor Šoltes, ki  pa je v neformalnem pogovoru novinarjem potrdil, da bo zapustil ministrstvo za pravosodje.

Več o sami odločitvi ni povedal, gotovo pa je v ozadju afera z nakupom sodne stavbe, ki sta jo na tiskovni konferenci komentirala  tudi predsednik vrhovnega sodišča Miodrag Đorđević in generalna sekretarka sodišča Helena Miklavčič, ki je povedala, “da o Litijski niso vedeli ničesar pred samo eskalacijo v medijih”.

“V zvezi s samo prostorsko problematiko seveda ministrstvo rešuje to problematiko, če pa govorimo konkretno o Litijski 51,  vrhovno sodišče , ne katerakoli druga sodišča, ki so bila predvidena za selitev na to lokacijo, niso bila o tem nikoli obveščena pred podpisom teh pogodb. Smo se pogovarjali z ministrstvom v zvezi z zagotovitvijo prostorov, ki bi bili primerni za velike kazenske postopke v Ljubljani, pa tudi pa tudi morda na drugih sodiščih, če bo do tega prišlo. Ogledali smo si prostor v neposredni bližini Tavčarjeve, mi smo ga ocenili kot primernega, bil je tudi pregledan s strani zagotavljanja varnosti. O Litijski mi nismo vedeli ničesar pred samo eskalacijo v medijih,” je povedla Miklavčičeva.

Na vprašanje zakaj so na ministrstvu za pravosodje sploh šli v nakup Litjiske 51, čeprav so določene že  de lokacije za izgradnjo sodne stavbe.

Đorđević  odgovarja: “Glejte tukaj vam bom pa jaz zdaj odgovoril. Tukaj gre pa za en nesporazum, ki se pojavlja v medijih. Tukaj ni šlo za sodno palačo, to je tista sodna stavba, ki naj bi rešila problem vseh sodišč v Ljubljani, torej to je lokacija Bežigrajski dvor, zdaj se pa omenja tudi Masarykova, ki  pač po naši oceni na prvo žogo,  ni najbolj primerna, ker tam zdaj potekajo gradbena dela avtobusna železniška postaja. Ne vem, če bi bilo najbolj primerno okolje za sodišče. Tukaj se pa zamešuje, tukaj ni šlo za sodno palačo, ampak je šlo za stavbo za določena sodišča. Torej za delovna sodišča prve in druge stopnje pa za upravno. To je bila ena parcialna rešitev, kot sem pa že poudaril, da naš interes je , da so to optimalne rešitve, da so koncentrirane, ne pa razpršene zaradi logistike in zaradi varnostne problematike. Treba je zasledovati določene varnostne protokole, ki jih je mnogo lažje na nekem koncentriranem področju. Plastično, če vam to ponazorim, kako si predstavljate, da spise prevažajo po celi Ljubljani iz Bežigrada na Vič pa malo v Štepanjca gor dol. To je neekonomično in tudi varnostno ni najbolj sprejemljivo. Ta stavba nas je šokirala bom rekel, če ne drugega, midva z generalno sekretarko sva takoj naslednji dan, ko sva izvedela za to objavo, pisala pismo  predsedniku vlade in ministrici, da težko sprejmemo to lokacijo, predvsem glede na to, da se ni nihče se prej pogovoril, ne z vrhovnim sodiščem ne s tistimi sodišči, ki naj bi se tam selila, ker tista lokacija izgleda, po najini oceni, neprimerno, če uporabim najblažji izraz. Predvsem se sprašujem z vidika dostopa tako nekih pripornikov, zapornikov, spisov kašen je dostop, parkirišč za stranke , za sodnike. Danes sem celo zasledil nekaj , da je neka parcela, ki je 34 kvadratov v bližini ni kupljena. Ne vem kako so se tega lotili pa tega tudi ne bi želel komentirati., ker te zadeve so v pristojnosti ministrstva za pravosodje”.

Helena Miklavčič: “Mogoče če samo dodam , da Litijske mi ne vidimo kot neke sodne stavbe. Predvsem si v sodstvu želimo enotno sodno palačo za prvostopenjska sodišča s sedežem v Ljubljani, se pravi , da bi to razdrobljenost, ki je zdaj , da bi jo skoncentrirali na enem mestu. Revizijsko poročilo računskega sodišča je te dve lokaciji Masarykova in Bežigrajski dvor že ocenjevalo z vidika ekonomičnosti , čeprav so prišli do zaključka , da je bil celotni ta postopek skoz več let in tudi finančno gledano povsem neučinkovit pa vseeno iz tega revizijskega poročila lahko zasledimo , da kljub temu je lokacija Bežigrajski dvor najbolj optimalna, zato je to tudi za nas, glede na to koliko je bilo že vloženih finančnih sredstev proračunskega denarja v ta projekt, kako daleč se je ta projekt že zapeljal, da je to pravzaprav eden najprimernejših in dolgoročno tudi ekonomsko vzdržnih rešitev za sodne stavbe v Ljubljani.”

Na vprašanje kaj naj torej država oziroma pravosodno ministrstvo naredi z Litijsko 51 predsednik vrhovnega sodišča odgovarja:  “Ja naj jo majo ne, naj jo majo”. Miklavčičeva: “Stavba je kupljena, ampak ni primerna za sodišča. Tudi sama kvadratura, ki sicer kar narašča, nekako se kavsi,( …terase, tisto je grozljivka,  joj , joj,  dodaja Đorđević ) in tista kvadratura , ko so jo sedaj dodatno našli mislim, da tam sodišče ne more opravljat svojega dela nekaj na terasah balkonih ložah, da je to povsem neprimerno. Lahko se pa morda najde za kakšne druge rešitve, verjamem , da v Ljubljani oziroma tudi drugi organi tako, državni kot pravosodni, morda kje najdejo kakšno rešitev za to ta,  ampak vrhovno so0dišče in tudi vsa sodišča s katerimi smo bili v stiku , ki so bila v to zgodbo vpletena,  se tam ne vidijo”

Predstavniki vrhovnega sodišča pa  se ne bodo udeležili sestanka o ureditvi plačnega položaja sodnikov in tožilcev, ki ga je za petek sklicalo ministrstvo za javno upravo. Kot je ob robu odprtja sodnega leta poudaril njegov predsednik Miodrag Đorđević, je zdaj na potezi vlada, od katere pričakujejo rešitev za ureditev plačne problematike v sodstvu.

Po besedah Đorđevića na vrhovnem sodišču ne vidijo smisla “po sestankovanju”, saj so stališča ministrstva za javno upravo, da nobena plačna skupina ne bo deležna posebne obravnave, znana. Prav tako jih je minister za javno upravo Franc Props minuli teden seznanil s stališčem vlade, da do 1. januarja 2025 ne more prevzeti nobenih dodatnih obveznosti. Na vrhovnem sodišču tudi niso prejeli gradiva za petkov sestanek, je med razlogi za neudeležbo na petkovem sestanku naštel Đorđević, ki poudarja, da je zdaj na potezi vlada.

“Vlada lahko kadarkoli do 13. septembra ali do 1. januarja 2025 uzakoni dogovor, ki smo ga predstavniki sodstva in tožilstva podpisali 3. in 4. julija lani. Mi smo se potem pripravljeni pogovarjati o tem zakonskem predlogu in tudi o časovnici, ki je ali takoj ali 13. septembra ali 1. januarja 2025,” je poudaril Đorđević. Dokler te konkretne ponudbe ne bo na mizi, na vrhovnem sodišču ne vidijo smisla v sklicevanju sestankov, je ponovil.

Spomnil je, da je danes 41 dan, odkar ostaja odločba ustavnega sodišča glede sodniških plač neuresničena. Na vrhovnem sodišču so se zato pojavile celo ideje, da bi današnje odprtje sodnega leta odpovedali v znak protesta, “vendar smo se potem odločili, da pokažemo, da je sodstvo tista veja oblasti, ki deluje, ki izpolnjuje svoje zaveze, ki se zaveda odgovornosti do državljanov, predvsem pa današnji dan štejem kot praznik sodstva,” je med drugim poudaril Đorđević.

O sodniških plačah je bilo govora tudi na sestanku Đorđevića s predsednikom vlade Robertom Golobom pretekli teden. Đorđević je pogovor s premierjem označil kot konstruktiven in resen. Z dodatnim optimizmom pa Đorđevića navdaja tudi dejstvo, da pridejo konec februarja v Slovenijo predstavniki Evropske komisije, ob čemer bo govora tudi o sestavi poročila o vladavini prava.

COMMENTS

Wordpress (0)