(VIDEO) Platforma sodelovanja: “To je novi Forum 21”- Bo Anže Logar ostal pri “Kučanovi formuli” ?

Društvo Platforma sodelovanja, ki ga vodi poslanec SDS Anže Logar, je v Ljubljani  v Pionirskem domu organiziralo prvo okroglo mizo.  Na okrogli mizi z naslovom Slovenija v razvojnih megatrendih, ki jo je povezoval Logar, so v ljubljanski Festivalni dvorani sodelovali predsednik uprave NLB, predsednik nadzornega sveta Združenja bank Slovenije in predsednik AmCham Slovenija Blaž Brodnjak, soustanovitelj trboveljskega podjetja Dewesoft Jure Knez ter ustanovitelj in direktor podjetja Duol Dušan Olaj.

Najprej nekaj besed o tem, kdo vse kdo je prišel podpret Anžeta Logarja? Poleg Eve Irgl in Romana Jordan drugih vidnih članov SDS ni bilo, razen bivšega poslanca in župana Franca Pukšiča.  Je pa bilo precej vidnih članov Socialnih demokratov med njimi nekdanji minister Dejan Prešiček, nekdanja dekanija Ekonomske fakultete in vplivna članica SD-ja Metka Tekavčič, pa nekdanja ministrica za delo Anja Kopač Mrak. Nekdanji minister za šolstvo Jernej Pikalo.

Platforma Sodelovanja je odprta in izvaja aktivnosti za tiste, ki želijo prisluhniti. Pridruži se! pic.twitter.com/SlueYyIrsy

— Platforma Sodelovanja (@sodelujmo) October 11, 2023

Pikalo je, poleg predsednika Anžeta Logarja seveda, Romane Jordan, Alje Brglez, Eve Irgl, Mateja Avblja, Igorja Mastena, Mitje Čandra, Roka Ravnikarja, Igorja Hustiča, Marka Borisa Andrijaniča in Mirka Požarja, tudi ustavni član Platforme sodelovanja. Tako udeleženci okrogle mize kot tudi novinarji seveda niso dobili odgovora na vprašanje ali je Platforma sodelovanja  – platforma za novo stranko.

Dogodek je močno spominjal na ustanovitev slavnega Kučanovega Foruma 21 v Cankarjevem domu, na katerem so bili številni gospodarstveniki in ljudje iz javnega življenja , ki so bili prepričani, da bo Forum 21 postala nova stranka, ki bo zmagal na volitvah, vendar se nekdanji predsednik ni odločil za radikalen aktivni politični angažma, kar mu mnogi zamerijo še danes ali pa mu tega niso nikoli oprostili.

Gospodarstveniki so sicer z Logarjem spregovorili o lastnih izkušnjah z razvojem gospodarstva in z občinstvom delili svoje poglede na gospodarsko prihodnost Slovenije. Kritični so bili do visoke obdavčitve slovenskih podjetij in ocenili, da Slovenija glede spodbujanja gospodarstva zaostaja za drugimi državami v regiji.

Zvezda večera je bil vsekakor predsednik uprave Ljubljanske banke Blaž Brodnjak, ki je podal svojo politično analizo v kateri se je zavzel za to, da država stopi skupaj in da jo prevzame velika levo – desna koalicija, ki  bi po njegovi oceni edina lahko potegnila  državo naprej.

“Za božjo voljo nas ni dovolj za eno resno garnituro, ne pa, da se mi delimo na levo in desno, vsi smo mi levo. Vsi želimo, da bi v tej državi živeli bolje in se moramo začeti ukvarjati s tem, kaj pa je zdaj potrebno narediti, da bomo to majhno odrto gospodarstvo naredili mednarodno konkurenčnejše. Ali je kapital nekaj dobrega ali je kapital nekaj slabega,” je občinstvo večkrat vprašal Brodnjak. “Dajmo si tudi to razčistit za božjo voljo, ali je uspeh nekaj dobrega ali je uspeh nekaj slabega. Dajmo si tudi to razčistit,” je dejal Brodnjak in dodal: “Če se poenotimo, da je uspeh vendarle nekaj dobrega in da smo v tržnem gospodarstvu in kapital je vzvod za financiranje uspeha, potem bomo tudi sprejemali ukrepe, ki bodo razvijali kapitalski trgi in omogočili slovenskim podjetnikom, da bodo s slovenskim denarjem rasli, ker ga je v bankah, za božjo voljo, 35 milijard neproduktivnega”.

Brodnjak je na okrogli mizi dejal, da prihodnost slovenskega gospodarstva vidi v želji po uspehu. “Ob vsakem neuspehu se moramo pogovoriti, zakaj nam ni uspelo, in se iz napak učiti, da bomo tako uspešnejši,” je poudaril. Za čim večji uspeh pa moramo biti sposobni preseči “ideološke pregrade v svojih glavah”, je dodal.

Podjetnik Jure Knez je poudaril, da ima Slovenija potencial za gospodarski razvoj, a da bi si morala “vsaka slovenska vlada po volitvah zastaviti temelj, ki definira temeljne vrednote, ki jih želimo v Sloveniji gojiti”. Dodal je še, da bi morali po njegovem gojiti vrednoto dela, saj se “dandanes bolj splača biti na zavodu za zaposlovanje, kot pa delati”. Gospodarstvenik Dušan Olaj pa je opozoril, da se mora država za boljši gospodarski razvoj posvetiti vlaganju denarja v raziskave, znanost in tehnične inovacije.

Dotaknili so se tudi sprememb na trgih dobrin in storitev. Posebej so naslovili problematiko staranja prebivalstva in padanja rodnosti, ki za vitalnost gospodarstva po besedah udeležencev dogodka predstavljajo velik izziv. Posebno pozornost pa so namenili hitremu razvoju in adaptaciji novih tehnologij ter podnebnim spremembam.