(VIDEO) Slabo vreme “dvignilo rdeče preproge” pred Festivalno dvorano in pokvarilo sprejem udeležencev Blejskega strateškega foruma – TOPNEWS.si

(VIDEO) Slabo vreme “dvignilo rdeče preproge” pred Festivalno dvorano in pokvarilo sprejem udeležencev Blejskega strateškega foruma

(VIDEO) Slabo vreme “dvignilo rdeče preproge” pred Festivalno dvorano in pokvarilo sprejem udeležencev Blejskega strateškega foruma

Na Bledu se je z nagovoroma premierja Roberta Goloba in predsednika Evropskega sveta Charlesa Michela uradno odprl letošnji Blejski strateški forum (BSF). Udeležence je nagovorila tudi slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon. BSF je osrednji zunanjepolitični dogodek, ki ga vsako leto konec poletja gosti Slovenija. Naslov tokratnega foruma je Solidarnost za globalno varnost.

https://twitter.com/MZEZ_RS/status/1696073232078532905

Sprejem gostov pred Festivalno dvorano, kjer sta zunanja ministrica Tanja Fajon, ki se ji je pridružil tudi predsednik vlade Robert Golob, sprejemala pomembne goste od blizu in daleč pa je pokvaril naliv, ki je sprejem premaknil v notranjost. Rdeče preproge pa so morali vsaj v tistem delu, ki je neposredno nad jezerom in ponuja idiličen pogled, morali pospraviti.

Letošnji BSF namreč poteka v času, ko se Slovenija spopada s posledicami hudih neurij. Dogodek ima zato tudi humanitarno noto, saj imajo udeleženci priložnost prispevati v sklad za obnovo. Dobrodelno bosta obarvana tudi koncert, ki ga bo zvečer gostila predsednica republike Nataša Pirc Musar, in donatorska večerja premierja Goloba z gospodarstveniki.

Nobena država se s podnebnimi spremembami ne more soočiti sama, podnebna agenda pa bo na vrhu prioritet Slovenije v Varnostnem svetu ZN, je dejal Golob. Izzivi, ki so pred nami, terjajo pogum in modrost, da zgradimo svet, ki bo temeljil na solidarnosti, je dejal.

Da se na izzive sveta ni mogoče ustrezno odzvati brez globalnega ukrepanja, ki pa ni možno brez solidarnosti, je pred zbranimi na Gorenjskem poudarila Fajon.

Prvi dan foruma je sicer najbolj odmevala izjava Michela, ki je dejal, da mora EU, če želi biti kredibilna, govoriti o časovnici širitve. “Pri pripravi strateške agende EU si moramo postaviti jasen cilj. Menim, da moramo biti do leta 2030 na obeh straneh pripravljeni na širitev,” je dejal.

Predstavnikom kandidatk, ki se udeležujejo foruma, je Michel dejal, da bodo morale njihove države delati na področjih vrednot, vladavine prava, neodvisnosti sodstva, boja proti korupciji in organiziranemu kriminalu. Nasloviti bodo morale tudi nerazrešena regionalna in dvostranska vprašanja.

Evropska unija mora biti do leta 2030 pripravljena na širitev, je v nagovoru na Blejskem strateškem forumu (BSF) dejal predsednik Evropskega sveta Charles Michel. Do takrat pa morajo biti pripravljene tudi bodoče članice, je dodal. Pri tem morata obe strani opraviti svojo domačo nalogo, je še povedal.

“Če želimo biti kredibilni, moramo govoriti o časovnici. Govoriti moramo o svoji domači nalogi. Pri pripravi strateške agende EU si moramo postaviti jasen cilj. Prepričan sem, da moramo biti do leta 2030 na obeh straneh pripravljeni na širitev,” je poudaril v uvodnem nagovoru na 18. BSF.

“Vključevanje novih članic ne bo lahko, to vemo vsi. Vplivalo bo na naše politike, programe in proračun. Zahtevalo bo politične reforme in veliko političnega poguma,” je povedal. Med drugim je poudaril, da bo treba pospešiti postopke odločanja v EU.

Da se bo blaginja v novih članicah približala blaginji v obstoječih, bo potrebnih veliko finančnih sredstev, je opozoril. Številne članice, ki so trenutno neto prejemnice iz proračuna EU, pa bodo postale neto plačnice. “Zato moramo delati na tem, kako bomo opravili ta kompleksen prehod,” je dodal.

Po njegovih besedah bo treba še pospešiti tudi postopke odločanja v EU, da bo večja EU lahko učinkovito in pravočasno sprejemala pomembne odločitve. Izrazil je nasprotovanje temu, da bi povsem odpravili odločanje s soglasjem, saj je to pomembno za enotnost Unije. Obenem je poudaril, da je enotnost mogoče ohraniti tudi s t. i. konstruktivnim vzdržanjem ali z uporabo kvalificirane večine.

Predstavnikom kandidatk, ki se udeležujejo foruma, pa je Michel dejal, da bodo morale njihove države delati na področjih vrednot, vladavine prava, neodvisnosti sodstva, boja proti korupciji in organiziranemu kriminalu.

Nasloviti bodo morale tudi nerazrešena regionalna in dvostranska vprašanja. “Sodelovanje brez sprave ni možno. In naj jasno povem: V EU ni prostora za pretekle konflikte,” je poudaril.

Prav tako je treba po njegovem mnenju preprečiti, da bi države po vstopu te konflikte uporabljale za blokado svojih sosed pri približevanju EU. Predlaga, da bi v pristopne pogodbe vključili posebno določbo, namenjeno preprečevanju blokiranja.

“Naj z vami delim še osebno prepričanje. Bistvo širitve niso postopki, ocene, pogajanja in pogodbe. Bistvo širitve so ljudje, prihodnost naših otrok in usoda Evrope. Zagotoviti moramo torej, da osvojimo njihova srca,” je poudaril Michel.

Dejal je, da bodo voditelji EU o pripravah na prihodnje širitve govorili na prihodnjih zasedanjih. Prva priložnost za to bo že neformalni vrh v španski Granadi v začetku oktobra. Konec oktobra bo v Bruslju potekalo redno zasedanje Evropskega sveta. Znova se bodo sestali sredi decembra, ko bo poleg vrha EU potekalo še skupno zasedanje voditeljev Unije in držav Zahodnega Balkana, je napovedal predsednik Evropskega sveta.

Širitev Evropske unije je po ruski invaziji na Ukrajino februarja lani znova postala ena od njenih glavnih geopolitičnih prioritet. Ukrajina in Moldavija sta junija lani prejeli status kandidatk, Gruziji pa so voditelji članic Unije zagotovili evropsko perspektivo. Napredek teh držav je dal zagon tudi približevanju držav Zahodnega Balkana Uniji, kar je tudi letos ena od osrednjih tem razprav na BSF.

 

Predsednik vlad balkanskih držav so imeli takoj po njegovem nagovoru priložnost podati odzive. Voditelji Hrvaške, Srbije, Bosne in Hercegovine, Črne gore, Severne Makedonije, Kosova, Albanije ter Bolgarije so pozdravili vsebino nagovora, pri čemer pa niso skrivali frustracij glede širitve unije, ki da poteka prepočasi.

“Mi vemo, kaj hočemo, nisem pa prepričan, da vodstvo EU ve, kaj oni hočejo,” je bil oster črnogorski premier Dritan Abazović. Kot je povedal, je leto 2030 predaleč.

Srbska premierka Ana Brnabić je izpostavila podoben pogled, rekoč, da je celotna regija Zahodnega Balkana gospodarsko, kulturno in zgodovinsko del EU. Priznala je, da je v njeni državi močno prisoten evroskepticizem, ob tem pa poudarila občutek nemoči v državah, ki se želijo pridružiti uniji. Približevanje EU je opisala kot neskončen postopek, saj da ne glede na to, kaj storijo, nič ne zadostuje, pri tem pa spomnila na izkušnjo Severne Makedonije, ki je zaradi grške blokade spremenila ime, zdaj pa se sooča z bolgarsko blokado.

Da makedonski primer kaže na nepoštenost postopkov približevanja, je prepričan tudi hrvaški premier Andrej Plenković, ki je bil ob bolgarskem kolegu Nikolaju Denkovu eden od dveh voditeljev držav, ki sta že državi članici unije. Kot je povedal, so v Zagrebu mnenja, da je ideja, po kateri bi se celotna regija istočasno pridružila uniji, napačna pot. Namesto tega je pozval, naj Bruselj sledi začrtanim kriterijem, bilateralnim težavam navkljub.

Albanski premier Edi Rama je sicer cinično komentiral možnosti za širitev unije pred letom 2030. Šaljivo se je spraševal, kdo bi moral sprožiti vojno na Balkanu, da bi se postopek širitve pospešil, kot je ruska invazija na Ukrajino Kijevu prinesla napredek na tem področju.

Vprašanju Ukrajine se v kontekstu širitve EU v svojem nagovoru ni izognil niti Golob. Zagon glede širitve EU se po njegovih besedah spreminja ravno zaradi ruske agresije na Ukrajino, stališče držav članic Evropske unije pa je po njegovem prepričanju dobilo povsem novo perspektivo. “Vse vas pozivam, da ne zaostanete, da še naprej vztrajate pri reformah,” je dejal v nagovoru, a poudaril, da reforme potrebuje tudi EU.

Premier in zunanja ministrica sta sicer danes ob robu BSF opravila več ločenih dvostranskih srečanj. Golob se je med drugim sešel s hrvaškim kolegom Plenkovićem, s katerim sta govorila o širitvi EU na Zahodni Balkan in nedavnih poplavah, ki so prizadele Slovenijo.

Golob se je sestal tudi s predsedujočo svetu ministrov Bosne in Hercegovine Borjano Krišto, s katero sta govorila o napredku BiH na poti evropskih integracij ter prihodnjem procesu širitve EU. Pred delovnim kosilom je sprejel še Michela, na kosilu pa sta se jima pridružila še Plenković in Denkov.

Fajon je na pogovorih z južnokorejskim zunanjim ministrom Park Jinom izrazila veselje zaradi prihodnjega političnega in gospodarskega sodelovanja na vseh ravneh, s hrvaškim kolegom Gordanom Grlič Radmanom pa je govorila o dvostranskih odnosih in prihodnosti držav Zahodnega Balkana v EU.

 

COMMENTS

Wordpress (0)