Ogrevanje v Ljubljani v prihajajoči sezoni predvidoma že z novo plinsko-parno enoto
V ljubljanskem javnem energetskem podjetju so pojasnili, da so trenutno pred t. i. vročimi zagoni naprav nove plinsko-parne enote v Te-TOL, ki predstavljajo prve poskuse obratovanja z zemeljskim plinom. Ti vroči zagoni bodo trajali predvidoma nekaj tednov in po navedbah iz družbe predstavljajo pomemben mejnik pred začetkom poskusnega in nato rednega obratovanja plinsko-parne enote. Tega v Energetiki načrtujejo za prihajajočo ogrevalno sezono.
Pretežni del količin zemeljskega plina za obratovanje nove plinsko-parne enote so po zagotovilih podjetja že zagotovili, in sicer prek največjega slovenskega veletrgovca z zemeljskim plinom Geoplina, preostanek pa bodo zakupili do konca leta prek preostalih domačih in tujih veletrgovcev. Predvidena letna poraba plina bo okoli 1560 gigavatnih ur.
Dela za postavitev nove plinsko-parne enote so stekla jeseni 2020. Nova enota, ki jo je dobavilo in postavilo grško podjetje Mytilineos Holdings, gre pa za tehnologijo nemškega Siemensa, bo nadomestila dva premogovna bloka. Tretji blok, ki so ga leta 2008 predelali za sokurjenje premoga in lesne biomase, bo medtem ostal v obratovanju. Po napovedih naj bi se tako uporaba premoga zmanjšala za 70 odstotkov.
Toplota iz plinsko-parne enote bo predstavljala približno 60 odstotkov vse potrebne letne toplote za Ljubljano, upravlja pa Energetika Ljubljana še tudi s Toplarno Šiška, kjer že deluje plinska enota za soproizvodnjo toplote in elektrike.
Na vprašanje, ali bo v novi ogrevalni sezoni potreben dvig cene oskrbe s toploto, so v Energetiki odgovorili, da si glede na cene energentov in emisijskih kuponov prizadevajo in si bodo tudi nadalje prizadevali za stroškovno najbolj optimalno proizvodnjo toplote. Optimizacije po njihovih zagotovilih izvajajo tudi med vsakodnevno proizvodnjo.
“V tem trenutku potreb po spremembi cene toplote ni,” so navedli in spomnili, da je oskrba s toploto regulirana dejavnost, vsako spremembo cene pa mora jo upravičiti, predhodno pa jo potrdi Agencija za energijo.
Celotna vrednost investicije v novo enoto je 145 milijonov evrov brez davka, novi objekt pa obsega dve plinski turbini, ki imata vsaka 57 megavatov nazivne električne moči, in eno parno turbino, ki ima 42 megavatov nazivne moči.
Glede na plinsko-parno tehnologijo bo razmerje med letno proizvodnjo toplotne in električne energije v novem objektu približno 1:1, medtem ko je trenutno približno 2:1 v korist toplote. Če v Te-TOL trenutno v povprečju na leto proizvedejo okoli 1100 gigavatnih ur toplote in približno 400 gigavatnih ur elektrike, naj bi v novi enoti proizvodnjo energije podvojili na vse do 850 gigavatnih ur, kar pomeni okoli sedem odstotkov letne proizvodnje elektrike v državi, približno toliko pa naj bi torej proizvedli tudi toplote.