(VIDEO) KUL: Marjan Šarec, Alenka Bratušek, Tanja Fajon in Luka Mesec so v Cankarjevem domu predstavili “nabor skupnih rešitev za boljšo Slovenijo”- Kulovce v živo poslušal tudi Milan Kučan

Liderji opozicijskih strank povezanih v koalicijo KUL, predsednik LMŠ Marjan Šarc, predsednica SD Tanja Fajon, koordinator Levice Luka Mesec in predsednica SAB Alenko Bratušek, so danes zvečer v Cankarjevem domu predstavili nabor skupnih rešitev za boljšo Slovenijo. Med gosti v dvorani pa je okroglo mizo spremljal tudi nekdanji predsednik Milan Kučan.

V koalicijskih SDS, NSi in Konkretno ob uradnem razpisu državnozborskih volitev, ki bodo potekale 24. aprila, zatrjujejo, da so na volitve pripravljeni. V SDS in Konkretno pa ob tem izpostavljajo tudi željo, da bi bila volilna kampanja predvsem vsebinska in se ne bi vrtela zgolj okoli ideoloških vprašanj.

Prvaki strank, povezanih v KUL, Marjan Šarec (LMŠ), Tanja Fajon (SD), Luka Mesec (Levica) in Alenka Bratušek (SAB), so danes na pogovoru o rešitvah za boljšo Slovenijo predstavili svoje poglede in rešitve na posamezne probleme, ki pestijo državo in izzive za v prihodnje.

Zaupanje v demokracijo želijo med drugim povrniti s tem, da bi izpolnili dolgoletne obljube in ukinili dopolnilno zdravstveno zavarovanje, razveljavili bi vse zanje sporne ukrepe, sprejete v tem mandatu, tudi tiste, zapisane v interventnih protikoronskih zakonih, in jih uredili z enim krovnim zakonom.

Napovedujejo še, da bodo odločno posegli v korupcijo in povrnili neodvisnost medijev in novinarske avtonomije. Za vse odločilne korake v državi pa bi po njihovem mnenju morali preverjati voljo ljudi na posvetovalnih referendumih in se izidov držati.

Pri zdravstvu so poleg ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja kot rešitve izpostavili, da se vsi zavzemajo za učinkovito javno zdravstvo. Kot so dodali, bi morali 130.000 ljudem, ki so ostali brez osebnega zdravnika, tega morali zagotoviti, hkrati pa vsem v največ 30 dneh zagotoviti možnost pregleda pri specialistu.

Poudarili so, da je treba t. i. “sistem dvoživk” v zdravstvu rešiti, prav tako skrajšati nedopustne čakalne dobe. “Potrebujemo avtocesto do javnega zdravstva,” je povedala Fajonova. Bratuškova pa je izpostavila, da je treba poskrbeti tudi za dolgotrajno oskrbo.

Luka Mesec je predlagal ustanovitev javne agencije za nabave, ki se bo orientirala po referenčnih cenah drugih držav. Marjan Šarec pa je izpostavil digitalizacijo tudi v zdravstvu, prevetritev Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) in dodal, da bomo razsežnosti krize zdravstvenega sistema videli šele po epidemiji, saj smo se zadnji dve leti obnašali, kot da druge bolezni kot covid-19 ne obstajajo.

Pri odzivu na draginjo je Mesec izpostavil, da mora biti slednji sistematičen in ne v obliki bonbonier, kot se ga loteva aktualna vlada. Glede cen nepremičnin so izpostavili, da je treba vzpostaviti politiko javnih stanovanj, ki bo cene stanovanj in najemnin do leta 2030 prepolovila. Vztrajali bodo z izgradnjo javnih neprofitnih stanovanj, razmisliti bo treba o uvedbi nepremičninskega davka.

Šarec je ob tem spomnil na zakon o poroštvu države za mlade pri nakupu prve nepremičnine, ki ga je njegova vlada tik pred odstopom vložila v zakonodajni postopek. “Mladi ne morejo razumeti, da ne morejo dobiti kredita, za katerega bi plačevali 500 evrov mesečno, za najemnino pa lahko plačajo 600 evrov,” je poudarila Bratuškova.

Javne finance, kjer je po njihovih ocenah vlada skopala deset milijardno luknjo, bi reševali s prevetritvijo fiskalnih pravil in uveljavili vzdržna pravila. Hkrati bi morali vzpostaviti boljše upravljanje z državnim premoženjem. Treba se bo soočiti z inflacijo in plačami v javnem sektorju. Izpostavili so, da bodo spodbujali močno gospodarstvo, saj lahko le na ta način poskrbijo za socialno državo. “Potrebno je zgraditi socialno državo in uveljaviti tako fiskalno pravilo, da bo standard vsako leto boljši,” je dejal Luka Mesec.

Dotaknili so se tudi znanosti in raziskav, ki so po mnenju KUL pogoj za napredek. Po besedah Šarca je cilj znanosti vsako leto nameniti dodatnih 100 milijonov evrov in ustanovitev ministrstva, ki bo pokrivalo visoko šolstvo, razvoj in digitalizacijo. “Nikoli več ne smemo dovoliti, da bodo šole zaprte, to je najbolj varen prostor za otroke,” je ob tem izpostavila Fajonova in hkrati predlagale brezplačne šolske malice, šolske pripomočke in vrtce. Bratuškova je izpostavila, da morajo imeti vsi dostop do znanja, znanje, ki ga razvijejo inštituti in znanstvene ustanove, pa se bomo morali naučiti bolje implementirati v prakso. Mesec je dejal, da bomo morali izobražene kadre v Sloveniji tudi zadržati.

Sicer so se prvaki KUL zavzeli tudi za digitalno preobrazbo in uvedbo zelenih politik, pri čemer bodo morala po njihovih besedah pomagati tudi podjetja. Zavzeli pa so se tudi za to, da Slovenija na račun zelene energije ostane energetsko neodvisna država.

Do volitev, ki bodo 24. aprila, Šarec pričakuje “kri, znoj in solze,” po volitvah pa jih, kot so vsi izpostavili, čaka trdo delo.

 

https://twitter.com/JJansaSDS/status/1491497362694590467

#predsednicaSD @tfajon v @24UR: Če bi resnično želeli prerezati vez s komunizmom, predlagam, da naj vsi politiki danes, ki so na javnih funkcijah in so kadar koli bili v komunistični partiji, odstopijo. Jaz s tem nimam težav. Bi jih pa marsikdo imel, na primer predsednik vlade. pic.twitter.com/nJJhSAWIrt

— Socialni demokrati (@strankaSD) February 9, 2022

KULakom še vedno ni jasno, kaj se dogaja. Vrhovni je zato izvedel brifing. https://t.co/hXvNOIUyvW

— Uroš Raztresen (@UrosRaztresen) February 9, 2022

https://twitter.com/StrankaSAB/status/1491507151847792655

Prvaki SD, LMŠ, SAB in Levice so se na okrogli mizi v glavnem posvetili vsebinskim rešitvam po volitvah. Političnih tekmecev pa razen kritik na račun Janševe vlade in koalicije niso omenjali. So pa v izjavi za medije še pred današnjo okroglo mizo  poudarili, da njihov sporazum o povolilnem sporazumu jasno določa, da bodo po naslednjih parlamentarnih volitvah sklenili sporazum o oblikovanju vladne koalicije in skupnem oblikovanju vlade. Za mandatarja bodo podprli vodjo tiste stranke med njimi, ki bo na volitvah dosegla največji delež glasov.

Glede morebitne podpore Robertu Golobu, predsedniku stranke Gibanje Svoboda, ki ji ankete kažejo visoko podporo, pa je koordinator Levice Luka Mesec izpostavil, da glede na to, da stranka ni ena izmed podpisnic sporazuma o povolilnem sodelovanju, je to “definitivno ena izmed točk o kateri se moramo pred volitvami pogovoriti”.

Naslednjo vlado bo torej sestavljal tisti, ki bo predsedniku države prvi prinesel 46 poslanskih glasov podpore, je na vprašanje, kdo bo mandatar, odgovorila predsednica SD Tanja Fajon.

Prvak LMŠ Marjan Šarec je ob tem v današnji izjavi še ocenil, da se je predsednik države prav odločil, “da ne bomo spet telovadili tako kot smo leta 2018, ko Janez Janša potem niti ni sprejel mandata, ker seveda ni imel s kom sestaviti koalicije”. Glavna skrb strank pa ostaja čim višja volilna udeležba, zato da podpornice aktualne vlade ne bodo imele priložnosti sestaviti vlade.

Predsednica SAB Alenka Bratušek si na volitvah želi čim višje volilne udeležbe ter da volivci v predvolilnem obdobju prisluhnejo rešitvam, ki jih stranke ponujajo za prihodnost Slovenije.

Vem, kako si s pristranskim poročanjem na @RTV_Slovenija kupiti mesto na listi @strankaSD za @Europarl_SL in 15K na mesec. #korupcija https://t.co/XLCz3RAA7T

— Janez Janša (@JJansaSDS) February 9, 2022

Rešitve za boljšo SLO_pogovor 9. februar 2022