Anketa Dela: Večina bi za popoplavno obnovo dodatno obdavčila dobičke bank

Iz ankete Dela izhaja, da je večina vprašanih naklonjena dodatni obdavčitvi bank za financiranje obnove po poplavah. Porabo sredstev za obnovo naj nadzira računsko sodišče, meni večina. Polovica je naklonjenih tudi obveznemu umiku zgradb iz zelo tveganih poplavnih območij, ob predpostavki, da občina oziroma država zagotovita nadomestna zemljišča.

Anketirane so vprašali o tem, kako so naklonjeni ukrepom za financiranje obnove. Dodatni obdavčitvi dobička bank je zelo naklonjenih 57 odstotkov vprašanih, naklonjenih pa 14 odstotkov, skupaj torej 71 odstotkov, 13 odstotkov ukrepu ni naklonjenih.

Dodatni obdavčitvi dobička bank so še posebej naklonjeni anketiranci iz savinjske in koroške regije, ki so jih poplave še posebej prizadele. V obeh regijah je obdavčitvi zelo naklonjenih 71 odstotkov vprašanih. Nadpovprečno visoko podporo ima obdavčitev tudi pri starejših od 65 let, danes poroča časnik Delo.

Znižanju drugih proračunskih izdatkov je zelo naklonjenih 41 odstotkov anketirancev, 23 jih je naklonjenih, 12 odstotkov vprašanih ukrepu ni naklonjenih. Prostovoljnemu prispevku iz sobotnega dela je zelo naklonjenih 29 odstotkov vprašanih, naklonjenih pa 20 odstotkov. Prispevku ni naklonjenih 9 odstotkov anketirancev, zelo nenaklonjenih pa 19 odstotkov. Prostovoljnemu prispevku iz sobotnega dela so zelo naklonjeni anketiranci iz obalno-kraške regije, starejši in tisti s poklicno šolo.

Ideji, naj država izda obveznico za prebivalce, je naklonjenih 38 odstotkov vprašanih, 23 odstotkov pa jih temu ni naklonjenih. Ukrepu zadolževanja države na tujih trgih je zelo nenaklonjenih 25 odstotkov vprašanih, še 20 odstotkov pa je temu nenaklonjenih, skupaj torej 45 odstotkov. Zadolževanju na tujih trgih je naklonjenih 23 odstotkov vprašanih.

Po mnenju 33,6 odstotka anketirancev bi porabo sredstev za obnovo moralo nadzirati računsko sodišče, 25,2 odstotka vprašanih meni, da bi porabo sredstev morale nadzirati občine same. Da bi porabo moral nadzirati svet za civilni nadzor, meni 14,8 odstotka anketiranih, 7,8 odstotka pa bi jih nadzor zaupalo fiskalnemu svetu.

Pri občinskem nadzoru je velika razlika med dvema v poplavah najbolj prizadetima območjema, savinjsko in koroško regijo. Skoraj polovica anketiranih na Koroškem meni, da bi občine same morale nadzorovati porabo sredstev za obnovo, na Savinjskem pa je ta delež le 14-odstoten.

Več kot polovica (50,1 odstotka) vprašanih je naklonjenih obveznemu umiku zgradb z zelo tveganih poplavnih območij, če občina oz. država zagotovita nadomestna zemljišča, 37,4 odstotka je temu naklonjenih v vsakem primeru. Dva odstotka anketiranih menita, da zgradb iz teh območij ne bi smeli umikati v nobenem primeru, 4,7 odstotka, ki so ukrepu nenaklonjeni, pa jih meni, da bi morali stroške obnove v tem primeru plačati lastniki sami.

Umiku zgradb z zelo tveganih poplavnih območij ob zagotovitvi nadomestnih zemljišč so nadpovprečno pogosto naklonjeni anketirani iz savinjske regije. Tako je namreč stališče kar dveh od treh Savinjčanov, še poroča Delo.

Anketo je za časnik Delo med 23. in 24. avgustom opravil Inštitut za raziskovanje trga in medijev Mediana na vzorcu 509 anketirancev.