Putin na vrhu držav Brics okrivil Zahod za vojno v Ukrajini – Pojasnil je, da je Rusija želela “končati vojno, ki jo je sprožil Zahod proti ljudem v Donbasu”
Voditelji petih največjih gospodarstev v vzponu (Brics) so se danes na vrhu skupine v Johannesburgu dogovorili o njeni širitvi in sprejeli pogoje za vstop, je sporočila južnoafriška zunanja ministrica Naledi Pandor. Razširitev podpirajo vse države skupine, vendar se razhajajo glede števila novih članic in časovnega okvirja njihovega sprejetja.
“Sprejeli smo dokument, ki določa smernice in načela ter postopke za obravnavo držav, ki želijo postati članice skupine Brics,” je za južnoafriški državni radio Ubuntu povedala Pandor. Ob tem ni podala podrobnosti o merilih za obravnavo potencialnih novih članic, temveč je dejala le, da bodo voditelji bloka javnost obvestili o širitvi pred zaključkom vrha v četrtek.
Razširitev skupine sicer podpirajo vse države članice, vendar pa se voditelji razhajajo glede števila novih članic in časovnega okvirja njihovega sprejetja, na svoji spletni strani pojasnjuje tiskovna agencija Reuters.
Skupino Brics sestavljajo Brazilija, Rusija, Indija, Kitajska in Južna Afrika, države, ki si želijo okrepiti svoj geopolitični in gospodarski položaj v svetu. Članice skupine že sedaj obsegajo 42 odstotkov svetovnega prebivalstva, 30 odstotkov ozemlja in 24 odstotkov bruto domačega proizvoda.
Ti deleži bi se lahko kmalu še povečali, saj je zanimanje za pridružitev po navedbah Pandor izrazilo okoli 40 držav, od tega resneje 23. Med drugim naj bi se Bricsu želele pridružiti Argentina, Savdska Arabija, Alžirija, Egipt, Iran, Bangladeš, Venezuela in Tajska.
Ruski predsednik Vladimir Putin je danes na vrhu držav skupine Brics dejal, da so ruska dejanja v Ukrajini posledica vojne, ki jo je sprožil Zahod. Na drugi strani se je brazilski predsednik Luiz Inacio Lula da Silva zavzel za čimprejšnje končanje vojne, poročajo tuje tiskovne agencije.
Putin je v prenosu v živo po poročanju britanskega BBC dejal, da je stremljenje Zahoda k ohranjanju hegemonije v svetu leta 2014 vodilo v državni udar v Ukrajini, kot ruski predsednik imenuje proteste v Ukrajini, ki so z oblasti odnesli predsednika Viktorja Janukoviča.
“Rusija se je odločila podpreti ljudi, ki so se borili za svojo kulturo, tradicije, jezik in prihodnost,” je zatrdil Putin. Pojasnil je, da je Rusija želela “končati vojno, ki jo je sprožil Zahod proti ljudem v Donbasu”.
Ob tem je Putin, ki se vrha udeležuje virtualno, ocenil, da bi morala biti prioriteta skupine Brics ustanovitev novih, trajnostnih in varnih transportnih poti, med drugim koridorja, ki bi povezoval sever in jug. “Naša skupina petih držav je dokazala, da je kredibilna skupnost na globalni sceni z vse večjim vplivom na globalno dogajanje,” je še dejal.
Brazilski predsednik je medtem pozval h končanju vojne v Ukrajini, saj da konflikt vpliva na cel svet in da se tega ne more prezreti. Prepričan je, da je Brics pomembno prizorišče za razpravo o svetovni varnosti in miru, poroča nemška tiskovna agencija dpa. “Ne podcenjujemo težav, da se sklene mir, ampak hkrati ne moremo biti ravnodušni do smrti in uničenja, ki se dogaja vsak dan,” je dodal.
Tudi južnoafriški predsednik Cyril Ramaphosa se je zavzel za končanje vojne. “Države Bricsa bodo podprle napore, da se konflikt konča s pomočjo dialoga, posredovanja in pogajanj,” je dejal.
Zbrane je danes nagovoril še kitajski predsednik Xi Jinping, ki je ocenil, da je svet stopil v novo obdobje pretresov in sprememb. Brics bi moral po njegovem mnenju prinesti svetu več gotovosti, stabilnosti in pozitivne energije.
Xi je sicer na vrhu poskrbel za nekaj ugibanj, saj sprva ni bilo jasno, ali se je vrha zares udeležil. Njegov govor v torek je namreč prevzel minister za trgovino Wang Wentao. Xija so nato le videli na večerji voditeljev, zbrane pa je nagovoril danes.
Indijski premier Narendra Modi je medtem v govoru pohvalil dosežke skupine. Prepričan je, da so z razvojno banko Brics ustvarili finančno varnostno mrežo. Pri tem pa je kot pomembno polje za sodelovanje izpostavil vesoljske tehnologije in vzpostavitev skupnega sistema satelitov.
Države skupine Brics – Brazilija, Rusija, Indija, Kitajska in Južna Afrika, si sicer želijo okrepiti svoj geopolitični in gospodarski položaj v svetu. To med drugim želijo doseči z razširitvijo skupine. Članice skupine že sedaj obsegajo 42 odstotkov svetovnega prebivalstva, 30 odstotkov ozemlja in 24 odstotkov bruto domačega proizvoda.
Ti deleži bi se kmalu lahko še povečali. Zanimanje za pridružitev je namreč po navedbah južnoafriške zunanje ministrice Naledi Pandor izrazilo okoli 40 držav, od tega resneje 23. Med drugim naj bi se Bricsu želeli pridružiti Argentina, Savdska Arabija, Alžirija, Egipt, Iran, Bangladeš, Venezuela in Tajska. Peterica držav trenutno še razpravlja o kriterijih za nove članice.
Modi in Xi sta včeraj jasno izrazila podporo širitvi. Razširitev skupine bi bila v prid predvsem Rusiji, ki bi tako okrepila svoj vpliv v mednarodni sferi, je ocenil ruski zunanji minister Sergej Lavrov. Ta na srečanju nadomešča predsednika Putina.
Putin se želi s tem ogniti nevarnosti aretacije. Južna Afrika je namreč članica Mednarodnega sodišča v Haagu, ki je proti 70-letnemu ruskemu voditelju izdalo mednarodno tiralico zaradi njegovih domnevnih zločinov med vojno v Ukrajini.
Kot poroča CNN je itajski voditelj Xi Jinping je v torek nepričakovano preskočil poslovni forum gospodarske skupine BRICS v Južni Afriki in namesto tega poslal svojega ministra za trgovino, da je v njegovem imenu imel ognjevit govor, v katerem je obsodil hegemonijo ZDA.
Xi, ki je v ponedeljek prispel v Johannesburg na letni vrh BRICS velikih gospodarstev v vzponu, naj bi imel govor na poslovnem forumu v torek skupaj z voditelji iz Indije, Brazilije in Južne Afrike.
Toda kitajski voditelj se ni pojavil na dogodku, brez uradne objave ali pojasnila iz Pekinga. Namesto tega je njegovo pripravljeno izjavo – začinjeno s tanko zastrtimi udarci proti ZDA, ki so postali stalnica Xijevih mednarodnih govorov – podal kitajski minister za trgovino Wang Wentao. V izjavi je Xi svet pozval, naj se izogiba hoji v spanju “v brezno nove hladne vojne”.
Brez neposredne omembe ZDA je v izjavi zapisano, da se je “neka država, obsedena z ohranjanjem svoje hegemonije, zelo potrudila, da bi ohromila nastajajoče trge in države v razvoju.”
»Kdor se hitro razvija, postane njegova tarča zadrževanja. Kdor ga dohiti, postane njegova tarča oviranja. Toda to je zaman,” je dodal.
Xi je bil edini voditelj BRICS, ki se foruma ni udeležil. Celo ruski predsednik Vladimir Putin, ki se vrha zaradi mednarodne tiralice zaradi njegove brutalne invazije na Ukrajino ni mogel osebno udeležiti, je pripombe podal virtualno.
Potem ko je izpustil forum, se je Xi pozneje udeležil večerje, ki jo je gostil Ramaphosa, skupaj z voditeljema Brazilije in Indije ter ruskim zunanjim ministrom.
Xijeva presenetljiva odsotnost s foruma, ki so jo opazili novinarji na dogodku, je sprožila vprašanja med dolgoročnimi opazovalci kitajske zunanje politike.
“Zelo nenavadno je, da se kitajski voditelj pojavi v državi, ki gosti večstransko srečanje – še posebej v državi, v katero je Kitajska močno vložena, kot je BRICS – in se ne pojavi na otvoritvenem dogodku,” je dejala Bonnie Glaser, generalna direktorica Indo-pacifiški program nemškega Marshallovega sklada.
Brian Hart, sodelavec projekta China Power v Centru za strateške in mednarodne študije, je dejal, da je Xijeva odsotnost “zelo nenavadna”, in dodal, da se kitajski voditelji na odmevnih dogodkih, kot je ta, redko ognejo scenariju.
»Zdi se, da je Xija nekaj potegnilo stran od srečanja. Lahko je bil zdravstveni incident ali morda pereča zadeva, ki je zahtevala njegovo pozornost,« je dejal. “Možno je tudi, da je Xi dogodek preskočil iz kakšnega drugega razloga – morda kot odgovor na razvoj dogodkov na vrhu.”
V začetku torka se je Xi srečal z Ramaphoso v okviru njegovega državniškega obiska v Južni Afriki, nato pa se je kasneje pridružil svojemu gostitelju in drugim gostujočim dostojanstvenikom na večerji.
»Dejstvo, da je Xi preskočil svoj govor na tem srečanju, vendar se je pojavil na drugih zarokah pred in po tem, nakazuje, da ga je med tem oknom nekaj ostrega odvrnilo. Toda na tej točki preprosto ne poznamo razloga,« je dodal Hart.
Kitajski državni mediji in diplomati niso dali nobene razlage Xijeve odsotnosti. Namesto tega so “šli celo tako daleč, da so navidezno poskušali prikriti Xijevo odsotnost,” je dejal Hart.
Poročilo o dogodku državne tiskovne agencije Xinhua ni omenilo Xijeve odsotnosti – ali dejstva, da je njegov govor imel Wang, minister za trgovino.
Hua Chunying, tiskovni predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva, je nekaj ur po dogodku tvitnil, da je “Xi imel nagovor na zaključni slovesnosti poslovnega foruma BRICS 2023,” skupaj s sliko, ki prikazuje nabito polno konferenčno sobo.
Na rednem poročilu za javnost v sredo se je Wang Wenbin, še en tiskovni predstavnik ministrstva, izognil vprašanju o odsotnosti Xija na poslovnem forumu BRICS. Namesto tega je Wang prebral povzetek Xijevega pripravljenega govora, ki so ga na široko prenesli državni mediji.
Ko je drugi novinar ponovno vprašal o Xiju, je Wang rekel: »Na vprašanje sem že odgovoril. Prepričani smo, da bo to srečanje voditeljev BRICS plodno.”
Strokovnjaki pravijo, da Peking verjetno nikoli ne bo pojasnil, zakaj se Xi ni pojavil.
»(Kitajska komunistična partija) se ne čuti dolžne pojasnjevati, zakaj je bil njen zunanji minister zamenjan ali njen najvišji voditelj ni bil prisoten na poslovnem forumu BRICS. Karkoli je lahko državna skrivnost,« je dejal Glaser iz nemškega Marshallovega sklada.
Prejšnji mesec je Kitajska nenadoma odstavila Qin Ganga s položaja zunanjega ministra države, potem ko je več tednov izginil iz javnosti. Za dramatično potezo, zaradi katere je Qina nenadoma zamenjal njegov predhodnik Wang Yi, ni bilo nobene razlage. Qin se od takrat ni več slišal v javnosti.
Takratni brazilski predsednik Jair Bolsonaro, ruski predsednik Vladimir Putin, kitajski voditelj Xi Jinping, indijski premier Narendra Modi in južnoafriški predsednik Cyril Ramaphosa med vrhom BRICS v Brasilii leta 2019 mahajo novinarjem.
Ključni Rusiji prijazni blok se lahko odloči za širitev. Kdo ima koristi?
Ta pretres je dejansko vplival na tekoči vrh BRICS, je opozoril Hart iz CSIS. Qin bi se to poletje udeležil pripravljalnih srečanj BRICS, toda med njegovim izginotjem je bil namesto njega poslan njegov namestnik.
»Pomanjkanje preglednosti v Pekingu ni presenetljivo. Ko gre za kadrovske zadeve ali občutljiva vprašanja, kitajski uradniki močno zaprejo pretok informacij,« je dejal Hart.”Nenormalnosti, kot je Xijevo izginotje, so še en opomin, da je Peking lahko črna skrinjica.”