“Alkohol, alkohol za veselje in za bol… zanimiva statistika: Slovenija po umrljivosti zaradi alkohola po statistiki nekje v zlati sredini
Umrljivost zaradi alkohola v Evrop, kaže da je Slovenija nekje na sredini ali v spodnji tretjini. . Očitno je umrljivost zelo nizko v kulturah, kjer se pijančevanje zavrača in kjer se alkohol uživa samo v družbi drugih in se postreže zraven obrokov. Španija in Italija na primer.
Alcohol death rates in Europe. Apparently very low in cultures where drunkenness is frowned upon and where alcohol is only consumed in company of others and served alongside meals. Spain and Italy for example. Source: https://t.co/Ax6LWw8MDK pic.twitter.com/pPVu1gllMO
— Simon Kuestenmacher (@simongerman600) July 2, 2023
V letu 2021 – kovidnem letu je po podatkih NIJZ registrirana poraba alkohola znašala 10,62 litrov čistega alkohola na prebivalca, starega 15 let in več, kar pomeni, da se je v primerjavi z letom 2020, zvišala za skoraj 1 liter (0,82 l).
Registrirana poraba alkohola je izračun porabe čistega alkohola (v litrih), na prebivalca starega 15 let in več. Pri izračunu se upoštevajo podatki o industrijski proizvodnji alkoholnih pijač (vino, pivo in žgane pijače), podatki o proizvodnji s kmetij, podatki o uvozu in izvozu ter podatki o zalogah alkoholnih pijač.
Največ alkohola se je v letu 2021 popilo z vinom, in sicer 4,97 litrov čistega alkohola, sledilo je pivo (4,23 litra), najmanj alkohola pa se je popilo z žganimi pijačami (1,43 litra).
V primerjavi s preteklim prav tako kovidnim letom, se je v letu 2021 z vsemi vrstami alkoholnih pijač popilo več litrov čistega alkohola; z vinom 0,37 litra, s pivom 0,22 litra in z žganimi pijačami pa 0,23 litra čistega alkohola več.
“Alkohol (etanol), ki je odgovoren za učinke alkoholnih pijač, je psihoaktivna snov (droga), ki spremeni zaznavanje in doživljanje ter lahko povzroči, da poseganje po njem preide v navado. Za škodljive učinke alkohola so še posebej občutljivi otroci in mladostniki, pitje alkohola med nosečnostjo pa ogroža tudi še nerojenega otroka in mu lahko zapušča trajne posledice. Raba alkohola se povezuje z več kot 200 bolezenskimi stanji, poškodbami in zastrupitvami. Prizadeti so lahko živčevje, prebavila, srčno-žilni sistem ter drugi organi in tkiva, povečano je tudi tveganje za razvoj nekaterih rakov. Poleg nastanka različnih kroničnih bolezni, je raba alkohola povezana tudi z večjim tveganjem za akutne zdravstvene posledice, kot so poškodbe, tudi zaradi prometnih nezgod, ter pomembno prispeva k neenakostim v zdravju in h slabši kakovosti življenja posameznikov in družbe kot celo,” so še zapisali v NIJZ-ju.
