“Samo vprašanje časa je, kdaj se bo ponovila Izola” – Zdravnik Igor Muževič odgovarja kolesarskemu aktivistu Janezu Starihi, “ki srčno upa, da si je zaradi t.i. stavke pohlepa (anesteziolog Bojan Kontestabile) hišo zgradil iz negorljivih materialov”
Polemika na družbenih omrežjih zaradi stavke zdravnikov, ki jo je sprožila izjava anesteziologa dr. Bojan Kontestabile iz UKC Ljubljana, ki je menil menil, da ga plačujejo slabše kot čistilko, še do lani živel v neprofitnem občinskem stanovanju, četudi je že več let lastnik vile na eni od elitnih ljubljanskih lokacij. Kontestabile je sicer kasneje izjavo (v katerem je svojo plačo primerjal s čistilko, op.p.) obžaloval in se prizadetim tudi opravičil., se ne umirja. V bran zdravniškemu cehu je stopil Igor Mužević.
Olja na ogenj je je prilil komentar nekdanjega mestnega svetnika Janeza Starihe, “srčno upam, da je hišo zgradil iz negorljivih materialov”. Na to se je odzval zdravnik Igor Muževič na Facebooku..
“Mladi zdravniki, ali katerikoli zdravniki, se ne potrebujejo opomoči od pogroma. Niso namreč upali, da je družinska hiša kogarkoli zgrajena iz negorljivih materialov, ali da je samo vprašanje časa kdaj se bo ponovila Izola. Sploh, ker imamo dobro usidrano kaj se je zgodilo v Izoli in kakšne so bile lastnosti enega najbolj požrtvovalnih zdravnikov, ki je umrl zaradi hujskanja proti poklicni skupini, ki po vseh merljivih kazalnikih s podpovprečnim številom kadra dosega nadpovprečne rezultate v evropskem merilu.
Pogrom s strani ljudi, ki so sposobni tako sovražnega načina razmišljanja, ne more vzbuditi občutkov krivde in sramu, ampak ima ravno nasproten učinek. Vzbudi občutek žrtve in konsolidira pripadnost cehu tudi v primeru, če se z njegovimi predstavniki ne strinjajo v nekaterih pogledih ali izjavah…
Nisem si mislil, da je to mogoče, ampak politiki, medijem in družbenim omrežjem je uspelo s pogromom, ki je temeljil na vzbujanju negativnih čustev, v veliki meri na podlagi neresničnih podatkov, združiti zdravnike. Utemeljene kritike zdravnikov so enostavno preglašene, je Igor Muževič zapisal na družbenem omrežju X.
Mladi zdravniki, ali katerikoli zdravniki, se ne potrebujejo opomoči od pogroma.
Niso namreč upali, da je družinska hiša kogarkoli zgrajena iz negorljivih materialov, ali da je samo vprašanje časa kdaj se bo ponovila Izola. Sploh, ker imamo dobro usidrano kaj se je zgodilo v… https://t.co/1ftPNWqhqj
— Igor Muzevic (@igor_muzevic) January 27, 2024
https://twitter.com/starihalj/status/1751190067186467138
Govna zakompleksana. pic.twitter.com/lAVVy1AKVY
— 🟣 don stariha 🚴 (@starihalj) January 25, 2024
"O sveta preproščina!" Tako je vzkliknil Jan Hus, češki verski reformator, ko je zagledal staro mamko, ki je na grmado, na katero je bil obsojen in na kateri je pozneje zgorel, odložila še svoj sveženj dračja. Žrtve so v primeru tega hujskaškega navijanja, pri katerem še iz…
— Rok Ravnikar (@RRavnikar) January 27, 2024
Spomnimo, Inštitut 8. marec, ki ga vodi Nika Kovač je pred kratkim na socialnem omrežju objavil zaopis z “To je Bojan. Bojan je v druščini zdravnikov, ki med stavko ne izdajajo bolniških listov. Bojan je dejal, da zasluži manj kot čistilka. Bojan je živel v neprofitnem stanovanju, medtem pa zgradil luksuzno vilo. Ne bodi kot Bojan. Zavedaj se svojih privilegijev. Ne izkoriščaj sistema. Bodi sočuten in solidaren.”
Tovrstne osebne diskreditacije se pojavljajo že nekaj časa, pojavijo pa se vedno, ko v Inštitutu napadamo projekte stranke SDS. Stavka zdravnikov je gotovo eden izmed njih.
Pomembno se mi zdi, da nekatere stvari razčistim. Tovrstni napadi posegajo v mojo zasebnost in družinsko preteklost, ki je moja osebna stvar.
1.) Ne živim in nikoli nisem živela v vili v Rožni dolini. Starša sta se ločila, ko sem bila stara 15 let. Oče si je ustvaril novo življenje, s katerim zavestno nimam ničesar. V vili v Rožni dolini živi s svojimi starši, svojo partnerko in njeno hčerko. Imajo drugačen življenjski stil, kot ga imam sama. Obiščem jih nekajkrat na leto.
2.) Živim v stanovanju, ki je veliko dobrih 40 kvadratnih metrov. Imam ga za velik privilegij in sem zanj neskončno hvaležna.
3.) Imam veliko srečo, da lahko počnem stvari, ki jih imam rada: predavam po tujini, gradim mednarodno solidarnost, sodelujem z različnimi skupinami in vodim Inštitut 8. marec. Tudi to je privilegij, ki ga pogosto reflektiram.
4.) Od zdravnika Bojana me loči marsikaj: svojih privilegijev se zavedam in jih nimam za samoumevne. Moj cilj v življenju ni zgraditi udobnejšega življenja zase, ampak za skupnost in v tej smeri tudi vedno delujem.”