Nato je s 75- timi svečkami na rojstnodnevni torti najstarejše vojaško zavezništvo – V Bruslju slovesno ob 75. obletnici ustanovitve Nata – TOPNEWS.si

Nato je s 75- timi svečkami na rojstnodnevni torti najstarejše vojaško zavezništvo – V Bruslju slovesno ob 75. obletnici ustanovitve Nata

4. aprila 2024
Nato je s 75- timi svečkami na rojstnodnevni torti najstarejše vojaško zavezništvo – V Bruslju slovesno ob 75. obletnici ustanovitve Nata

Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je ob 75. obletnici ustanovitve Nata danes dejal, da je zavezništvo večje in močnejše kot kdaj koli prej. Poudaril je tudi, da so ZDA in Evropa v Natu skupaj močnejši. Zunanja ministrica Tanja Fajon pa je na slovesnosti v Bruslju Nato označila za zavezništvo vrednot, ki nam daje varnost in stabilnost.

“Danes praznujemo 75. obletnico najmočnejšega, najtrajnejšega in najuspešnejšega zavezništva v zgodovini, Organizacije Severnoatlantske pogodbe – Nata,” je dejal Stoltenberg na slovesnosti v Bruslju v navzočnosti zunanjih ministrov 32-članskega zavezništva.

Stoltenberg je v nagovoru poudaril pomen čezatlantskega zavezništva. Evropa po njegovih besedah potrebuje Ameriko za svojo varnost. Pri tem je izpostavil nujnost poštene delitve bremen. Vendar pa tudi Severna Amerika potrebuje Evropo, je dodal.

Stoltenberg je ob tem spomnil, da je bil ob napadih na ZDA 11. septembra 2001 prvič aktiviran 5. člen ustanovne pogodbe zavezništva, ki govori o kolektivni obrambi. ZDA imajo po njegovih besedah več prijateljev in več zaveznikov kot katera koli druga velika sila.

“Ne verjamem samo v Ameriko. Tako kot ne verjamem samo v Evropo. Verjamem v Ameriko in Evropo skupaj v Natu, ker smo skupaj močnejši in varnejši,” je dejal Stoltenberg.

Na današnji slovesnosti so obeležili tudi obletnice pridružitve več držav, ki so v Nato vstopile v okviru več krogov širitve, med drugim 20-letnico vstopa sedmih članic, tudi Slovenije.

Sloveniji članstvo v Natu skupaj s članstvom v EU daje varnost in stabilnost ter tudi priložnost, da spodbujamo stabilnost in varnost v naši neposredni soseščini Zahodnega Balkana, je v svojem nagovoru dejala zunanja ministrica Fajon.

“Nato je zagotovil dodatno platformo za promocijo človekovih pravic, še posebej pravic žensk, in nam dal tudi priložnost za izboljšanje odličnosti Slovenske vojske,” je dejala. S tem je Slovenija postala sestavni člen čezatlantske povezave, je še dodala ministrica in ob tem vnovič potrdila zavezanost Slovenije zvezi Nato.

V luči današnje obletnice pa je 75 let obstoja Nata označila za “izjemen dosežek” zavezništva, ki temelji na skupnih vrednotah.

Fajon je pri tem izrazila nadaljnjo podporo Ukrajini in njenim ljudem, ki si zaslužijo živeti v miru in stabilnosti kot tudi, da sami odločajo o svoji varnostni ureditvi. Slovenija pa se bo za podporo Ukrajini zavzemala tudi v Varnostnem svetu ZN, kjer je trenutno nestalna članica, je dejala.

Na sedežu Nata v Bruslju je v počastitev visokega jubileja razstavljen tudi original ustanovne listine, podpisane 4. aprila 1949 v Washingtonu.

Kot je dejal Stoltenberg, washingtonska pogodba vsebuje samo 14 odstavkov na le nekaj straneh. “Še nikoli ni en sam dokument s tako malo besedami toliko ljudem toliko pomenil – toliko varnosti, blaginje in miru,” je dejal Norvežan.

Na današnji dan pred 75 leti je takrat 12 držav, dve severnoameriški in deset evropskih, podpisalo severnoatlantsko pogodbo, s katero je bilo ustanovljeno zavezništvo. Zavezništvo je bilo ustanovljeno ob začetku hladne vojne in okrepljenih napetosti med Zahodom in Sovjetsko zvezo.

Nato je danes največje obrambno zavezništvo na svetu, v katerem je 30 evropskih in dve severnoameriški državi. Kot zadnja se je zavezništvu marca pridružila Švedska.

Nato je s 75 svečkami na rojstnodnevni torti najstarejše vojaško zavezništvo demokratičnih držav — in trenutno edino na svetu, ugotavljajo pri Deutsche Welle  v članku: “75 let pozneje: Kako gre Natu?”. Članstvo je še vedno privlačna možnost. Zveza je bila ustanovljena leta 1949 z 12 članicami, danes pa jih šteje še 20. V preteklem letu sta se pridružili Finska in Švedska , ki sta iskali zaščito pred Rusijo. Ukrajini in Gruziji je bilo obljubljeno članstvo v prihodnosti iz istega razloga.

Širitev Nata proti vzhodu se je začela pred 25 leti z nekdanjimi članicami Varšavskega pakta , vojaškega zavezništva držav vzhodnega bloka, ki je bilo razpuščeno po padcu komunizma. Poljska, Češka in Madžarska so se Nato pridružile leta 1999.

Takrat je bilo ob 50. obletnici Nata vladalo vzdušje optimizma. Zdelo se je, da je hladna vojna dobljena. Rusija je veljala za partnerja. Leta 1997 se je Moskva pogodbeno dogovorila, da ne bo nasprotovala širitvi Nata proti vzhodu. Baltske države, Slovaška, Slovenija, Bolgarija in Romunija so se pridružile leta 2004, Albanija in Hrvaška pa leta 2009. V letih 2017 in 2020 je Nato sprejel več regij nekdanje Jugoslavije, ko je sprejel najprej Črno goro, nato še Severno Makedonijo.

Rusija pravi ne
Nato je v zgodnjih 2000-ih ruski predsednik Vladimir Putin začel kritizirati Nato zaradi premikanja proti vzhodu. Putin je trdil, da je bilo Sovjetski zvezi v času ponovne združitve Nemčije leta 1990 obljubljeno, da se Nato ne bo širil na nekdanjo sovjetsko vplivno sfero. Vendar to ni bilo nikoli zapisano v pisni obliki. Ustanovna listina Nata in Rusije, ki jo je Moskva podpisala leta 1997, ne vsebuje takih zagotovil.

Nato je leta 2008 Gruziji in Ukrajini obljubil, da bosta načeloma lahko vstopili v Nato. Takrat je Putin zamenjal strategijo. Napadel je Gruzijo in spravil dele države pod ruski nadzor; nato pa je leta 2014 priključil ukrajinski polotok Krim in podprl separatiste v vzhodni Ukrajini. Temu je leta 2022 sledil napad na celotno Ukrajino. Kljub temu ali morda prav zaradi tega Nato še vedno ohranja odprta vrata za pridružitev več držav?

Negotovost glede ZDA
Nato se je zdaj znašel v podobni situaciji, kot je bila ustanovljena pred 75 leti, 4. aprila 1949 v Washingtonu, kjer se svobodni Zahod želi zoperstaviti naraščajoči grožnji z Vzhoda z medsebojno vojaško pomočjo – pod zaščitno ščit ameriškega jedrskega orožja. Hladna vojna 2.0.

“Kar zadeva situacijo ogroženosti in odziv Nata, se zdi, da je vse tako, kot je bilo takrat. Kolektivna obramba je spet ključna naloga. O tem ni dvoma,” pravi Matthias Dembinski iz Inštituta za mirovne raziskave Frankfurt (PRIF). ). Vendar dodaja, da je v primerjavi z letom 1949 bistvena razlika v tem, da obstaja močno nezaupanje do vodilne države Nata, ZDA. Če bo Donald Trump ponovno izvoljen za predsednika ZDA, bi formula za medsebojno pomoč, ki se je uporabljala do zdaj, lahko postala zastarela. Švedski zunanji minister pravi: “Pred nami je “dolgotrajno obdobje konflikta z Rusijo”.

»V najslabšem hipotetičnem primeru bi bila naloga, ki bi potem padla na Evropejce, dvojna,« pravi Dembinski. “Namreč nadomestiti politično vodilno vlogo ZDA in vojaške prispevke, ki so jih ZDA do danes dale Natu. To je herkulova naloga. Še zdaleč ni jasno, ali jim bo uspelo.”

Ste še vedno energični pri 75?
Aktualni ameriški predsednik Joe Biden je 5. člen Natove listine, solidarnostno klavzulo, označil za “sveto zavezo”. Klavzula navaja, da se bo oborožen napad na katerega koli člana “štel za napad na vse”. Na zadnjem vrhu Nata, julija 2023 , ki je potekal v litovski prestolnici Vilni, je Biden izjavil: “Danes naše zavezništvo ostaja branik globalne varnosti in stabilnosti, kot je bilo že več kot sedem desetletij. Nato je močnejši, bolj polni energije in, da, bolj združeni kot kdajkoli v svoji zgodovini.”

Ameriški predsednik Joe Biden je solidarnostno klavzulo Natove listine označil za “sveto zavezo”Slika: Petras Malukas/AFP
Po besedah ​​Matthiasa Dembinskega konfrontacija z Rusijo in naloga podpore Ukrajini trenutno zbližujeta zavezništvo. Z 32 članicami in njihovimi včasih nasprotujočimi si interesi zavezništvo ni vedno v slavnostnem razpoloženju. “Nato trpi zaradi precejšnje vztrajnosti. In to lahko predstavlja tudi ponavljajoče se eksistencialne izzive za zavezništvo, kot je to,” pravi Dembinski. “Zanimivo pri Natu je pravzaprav dejstvo, da mu je doslej uspelo preživeti vse svoje krize – nekatere med njimi resne. Do zdaj se je Nato izkazal za presenetljivo prilagodljivega.”

Nemški obrambni minister Boris Pistorius je v intervjuju za DW dejal, da je izziv, s katerim se Nato danes sooča, preusmeriti fokus z mednarodnih operacij nazaj na obrambo lastnega ozemlja, ki je bilo zanemarjeno – vrniti se h koreninam, in to hitro. “V bistvu spreminjamo smer s polno hitrostjo. Nehamo iti v smeri mednarodnih kriznih misij, tujih misij. Obrniti moramo pritisk in se usmeriti nazaj k nacionalni obrambi in obrambi zavezništva. To zahteva čas. smo v procesu dela in glede na to, kar vidim, bo dinamično.”

Čeprav Ukrajina še ni članica , bo prihodnost Nata odvisna od izida ruske vojne proti njej, pravi Jamie Shea, nekdanji tiskovni predstavnik Nata in direktor za komunikacije. Meni, da gre za vprašanje verodostojnosti zavezništva. “Tudi če bo Ukrajini uspelo premagati Rusijo, bo Rusija v smislu osvoboditve svojega ozemlja zlobna, maščevalna. Ne bo marala Nata. Zato menim, da bo Rusija na žalost za Nato glavna grožnja skrb za nekaj prihodnjih let.”

 

NEWER POST
OLDER POST

COMMENTS

Wordpress (0)

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.