(VIDEO) Tragična obletnica atentata in likvidacije ene najpomembnejših in kontroverznih osebnosti v katoliški cerkvi na slovenskem Lamberta Erlicha – Erlicha sta likvidirala Franc Stadler – Pepe in Kamil Kratochwill – Mile, pripadnika ene izmed likvidatorskih enot Varnostno-obvešče-valne službe VOS, kot razkriva v najnovejši knjigi iz zbirke “Velikani slovenske osamosvojitve in Udba” Igor Omerza  

V Ljubljani bo danes žalna slovesnost v spomin na leta 1942 umorjenega profesorja teološke fakultete Lamberta Ehrlicha, ki jo prirejata društvo Združeni ob Lipi sprave in Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani na dvorišču teološke fakultete, točno na mestu, kjer je bil na današnji dan pred 90 leti na ploščadi pred nekdanjo Ljudsko kuhinjo na Streliški ulici v Ljubljani likvidiran Lambert Erlich.

Erlicha je VOS usmrtili v atentatu zaradi delovanja v okviru MVAC, to je t. i. bele garde. V uradnih virih je do sedaj veljalo, da je Erlicha skupaj s študentom Viktorjem Rojicem ustrelil večkrat odlikovani Franc Stadler – Pepe, ki je likvidiral tudi Dr. Marka Natlačena.

Dogodke na današnji dan 26. maja 1941 pred 😯 leti je v svoji najnovejši knjigi iz serije Velikani slovenske osamosvojitve in Udba – Prva knjiga z naslovom “Ciril Žebot – Peter” opisal Igor Omerza, ki razkriva  “veliko skrivnost” iz doslej še nikoli objavljenega in podrobno raziskanega poglavje slovenske zgodovine, da sta bila morilca pravzaprav dva. Poleg Franca Stadlerja – Pepeta še Kamil Kratochwill – Mile, oba sta bila pripadnika ene izmed likvidatorskih enot Varnostno-obvešče-valne službe VOS.

Omerza v knjigi “Ciril Žebot – Peter”, ki pravkar prihaja iz tiska v prologu z naslovom “Dvojni umor pod Gradom”, med drugim piše:

“V torek, 26. maja 1942, pravkar je prešla tretja minuta jutranje osme ure, temperatura je bila malo nad 12 stopinj in toplo spomladansko sonce je večino dneva zakrivala visoka oblačnost, so se v od Italijanov okupirani Ljubljani, natančneje na ploščadi pred njeno Ljudsko kuhinjo na Streliški ulici, za-slišali oglušujoči streli dveh vosovskih morilskih pištol.

Njihov odmev se je od bližnjega in strmega grajskega pobočja odbijal proti stolnici, tržnici, Zmajskemu mostu in vse tja do Tromostovja ter Prešernovega trga. Številni Ljubljančani, ki so takrat hiteli po svojih dopoldanskih opravkih in so se nahajali na ali blizu ploščadi, so se v strahu razbežali. Urno so pobegnili tudi morilca in njuni pomagači. Dva pa nista mogla več zbežati, ker sta mrtva obležala v mlaki krvi. Eden izmed obeh umorjenih
pa bi moral biti tudi Ciril Žebot. Morilca Franc Stadler – Pepe in Kamil Kratochwill – Mile, pripadnika ene izmed likvidatorskih enot Varnostno- obveščevalne službe VOS – to službo je v prvi polovici avgusta 1941 ustanovil slovenski komunistični voditelj Edvard Kardelj – sta se že nekaj časa pripravljala, da umorita velepomembnega duhovnika, katoliškega duhovnega voditelja mladih Slovencev in idejnega očeta samostojne Slovenije prof. dr. Lamberta Ehrlicha ter njegovega mladega občudovalca ter sodelavca dr. Cirila Žebota. Naročnik zločina Edvard Kardelj – Krištof je njun politični umor, v dogovoru s svojimi najožjimi sodelavci, tu moram poimensko omeniti predvsem Borisa Kidriča – Petra, zapovedal zato, ker sta bila Lambert Ehrlich in Ciril Žebot na splošno nepopustljiva nasprotnika stalinističnega komunizma in bolj konkretno (v tistem času) neizprosna kritika vosovskih “ljubljanskih” morilskih orgij ter partizanskega terorja na podeželju. Zgodovinarka Tamara Griesser-Pečar celo meni, mislim, da popolnoma upravičeno, da je prof. Ehrlich moral umreti predvsem zato, ker je imel v katoliškem taboru velik vpliv.”

In kdo je bil Lambert Ehrlich slovenski teolog, etnolog in politik, ki se je rodil 18. septembra 1878, v Žabnicah (italijansko Camporosso, nemško Seifnitz) je naselje blizu Trbiža v Italiji na tromeji med Italijo, Slovenijo in Avstrijo in bil umorjen 26. maja 1942 v Ljubljani?

V biografiji (povzeto po wikipediji) med drugim piše, da je Lambert Ehrlich po gimnaziji v Celovcu študiral teologijo v Innsbrucku (1897–1902) in v Rimu (1903), bil 1903 posvečen in isto leto tudi doktoriral v Innsbrucku. Najprej je služboval kot kaplan v Beljaku, nato 1903–1907 kot stolni kaplan v Celovcu, 1907–1910 kot škofov tajnik in 1910–1919 kot profesor v celovškem bogoslovju. Bil je vodilni duh katoliškega prosvetnega dela med koroškim ljudstvom.

Kot izvedenec za razmere na Koroškem je bil 1919 imenovan v jugoslovansko delegacijo na mirovni konferenci v Parizu. V letih 1920–1921 je v Parizu in Oxfordu nadaljeval etnološke in verstveno-primerjalne študije. Leta 1922 je postal redni profesor primerjalnega veroslovja na ljubljanski teološki fakulteti, kar je ostal do smrti. Napisal je več knjig in razprav, posvečenih običajem avstralskih domorodcev in drugim etnološkim in teološkim vprašanjem.

Deloval je v raznih cerkvenih organizacijah. V Ljubljani je vodil zadrugo z imenom Služkinjski dom, katere namen je bil lajšati težke socialne razmere služkinj. Bil je cerkveni zastopnik pri Slovenski dijaški zvezi, pri Akademski zvezi, pri akademskem klubu Straža ter pri marijanski kongregaciji za akademike. Postal je ideolog akademskega kluba Straža.

Erlich je bil vpleten v tudi v afero ob anšlusu – priključitvi Slovencev na Koroškem v Avstriji.

Ehrlich je pri škofu Gregoriju Rožmanu dosegel, da so za nedeljo ob anšlusu po slovenskih cerkvah razglasili ‘poseben dan molitev za nesrečno Avstrijo’. Oklic se je hitro razširil po obeh slovenskih škofijah. Novinar Ruda Jurčec je novico o načrtovanem dnevu molitev za Avstrijo v petek sporočil francoski tiskovni agenciji Havas v Beograd; bil je namreč njen dopisnik za Slovenijo. Pariški dnevnik Le Temps je nato to novico objavil že v soboto, ostali pariški dnevniki pa v nedeljo zjutraj. Havasovo poročilo o ‘slovenskem žalovanju’ je Berlin doseglo šele v nedeljo popoldne. Takoj je sledil telefonski protest nemške vlade v Beogradu. Nato sta pisarna predsednika vlade Milana Stojadinovića in zunanje ministrstvo takoj zahtevala pojasnilo od notranjega ministra Korošca, zakaj in kako je v Sloveniji prišlo do teh ‘verskih protestnih manifestacij proti Nemčiji’ in zakaj je bilo Havasovo poročilo datirano iz Ljubljane. Korošec je zato še isti večer odredil preiskavo. Ko je potem prispelo v Beograd uradno potrdilo podbana Majcna, da novica ni šla iz uradov ljubljanske podružnice jugoslovanske tiskovne agencije Avala, so lahko protest nemške vlade zavrnili, kajti v tem primeru bi se ta pač morala pritožiti v Parizu na sedežu Havasa.

V drugi svetovni vojni, po kapitulaciji Jugoslavije pa je Lambert Erlich leta 1941 obema meščanskima strankama predlagal politični program, ki pa ga nista sprejeli. V njem je kot eno izmed možnosti predlagal samostojnost Slovenije. Ustanovil je tudi tako imenovane Erlichove straže, ki so na primer na ljubljanski klasični gimnaziji, kjer je bil ravnatelj Marko Bajuk, kot slovenske fašistične škvadre pretepale celo svoje levo usmerjene sošolce in učitelje, ovajale napredne in uporne Slovence italijanskim okupacijskim oblastem in bile predhodnice domobranstva. Kot protikomunist je v času okupacije odločno nasprotoval komunistični revoluciji, kar je razvidno tudi iz njegovega časopisa Straža, zato je aprila 1942 izročil italijanskim vojaškim oblastem spomenico z analizo položaja ter s predlogi za uničenje partizanstva. Po mnenju nekaterih novodobnih zgodovinarjev je bila spomenica za tisti čas nadvse pogumno dejanje, saj je v njej Italijanom očital njihovo nasilje.

VOS OF ga je zaradi delovanja v okviru MVAC, to je t. i. bele garde usmrtila. Skupaj s študentom Viktorjem Rojicem ga je ustrelil večkrat odlikovani Franc Stadler – Pepe, ki je likvidiral tudi Dr. Marka Natlačena. Kot je razkril Igor Omerza pa sta bila likvidatorja pravzaprav dva – poleg Franca Stadlerja – Pepeta še Kamil Kratochwill – Mile.

Objavljamo del najnovejše knjige Igorja Omerze: Velikani slovenske osamosvojitve in Udba – Prva knjiga “Ciril Žebot- Peter”

Žalna slovesnost v spomin na leta 1942 umorjenega profesorja Lamberta Erlicha, ki jo prireja Društvo Združeni ob lipi sprave in Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani: