(VIDEO) 14. seja državnega sveta kot zadnji 14. izredni in zadnji kongres jugoslovanske partije? Državni svet znova prestavil razpravo o preiskovalni komisiji glede Gen-I in Star Solar

Državni svetniki na nadaljevanju seje, ki so jo prekinili konec februarja, niso opravili predvidene razprave o predlogu za ustanovitev preiskovalne komisije o poslovanju podjetij Gen-I in Star Solar ter domnevnim nezakonitim financiranjem Gibanja Svoboda. Odločili so, da bodo razpravo in glasovanje opravili na eni od prihodnjih sej.

Državni svetniki so na zadnji seji konec februarja izglasovali predlog za preložitev razprave in odločanja o predlagani zahtevi za parlamentarno preiskavo, sejo pa nato zaradi zapleta pri glasovanju prekinili. Na današnjem nadaljevanju seje bi morali po posvetovanju na kolegiju predsednika državnega sveta opraviti razpravo o zahtevi za odreditev parlamentarne preiskave, a se to ni zgodilo.

Kot je uvodoma pojasnil predsednik državnega sveta Marko Lotrič, je pred začetkom seje prejel dve vsebinsko enaki pobudi državnega svetnika Matjaža Švagana in interesne skupine lokalnih interesov. Ti so predlagali, da se predstavitev vsebine zahteve za parlamentarno preiskavo, vsebine poročila pristojne komisije za državno ureditev ter morebitnih stališč interesnih skupin opravi na tisti seji, na kateri se bo opravilo razpravo in odločanje o zahtevi, saj se bo na ta način zagotovilo jasnost poteka točke dnevnega reda.

Predlog so državni svetniki s 35 glasovi za in nobenim proti tudi podprli. Na podlagi sprejetega sklepa bodo predstavitve v okviru predlagane zahteve za preiskavo združene z razpravo in odločanjem o predlogu zahteve na eni od naslednjih sej, je pojasnil Lotrič. Dodal je, da bodo državni svetniki o konkretni časovnici pravočasno obveščeni.

Pobudo za sprejem zahteve za odreditev parlamentarne preiskave je sicer podal državni svetnik iz vrst SDS Andrej Poglajen, uradno pa je predlog vložila interesna skupina lokalnih interesov. Namen parlamentarne preiskave je med drugim pojasniti in razjasniti vsa dejstva in okoliščine ter oceniti dejansko stanje domnevnega finančnega izčrpavanja podjetja Gen-I in nezakonitega financiranja volilne kampanje stranke Gibanje Svoboda za državnozborske volitve leta 2022, izhaja iz zahteve za odreditev parlamentarne preiskave.

Člani preiskovalne komisije bodo v primeru njene ustanovitve obenem ugotavljali vlogo in odgovornost nekdanjega predsednika uprave družbe Gen-I in aktualnega premierja Roberta Goloba v obdobju, ko je bilo to podjetje pod prevladujočim vplivom ali v lasti države, in sicer s kakšnim interesom naj bi domnevno ravnal nezakonito oziroma v nasprotju z veljavno zakonodajo.

Na zadnji seji državnega sveta se je pri odločanju o predlagani zahtevi za odreditev parlamentarne preiskave zapletlo, ko je interesna skupina negospodarskih dejavnosti vložila predlog za preložitev razprave in odločanja o zahtevi. Predlog je bil nato z 18 glasovi za in 15 proti sprejet, dva svetnika, Poglajen in David Klobasa, pa sta nato predsednika državnega sveta obvestila, da sta se pri glasovanju zmotila. Kot sta pojasnila, sta mislila, da glasujeta o predlogu za tajno glasovanje.

Predsednik državnega sveta je na današnji seji pojasnil, da je na podlagi magnetograma in razlage 54. člena poslovnika državnega sveta, ki ga je podala mandatno-imunitetna komisija, ocenil, da ugovor dveh državnih svetnikov ni bil podan pravilno, zato se je po posvetovanju s kolegijem predsednika državnega sveta tudi odločil, da kot predsedujoči v nadaljevanju seje ne dopusti, da državni svet odloča o ponovitvi glasovanja.

Ustanovitev omenjene preiskovalne komisije je bila sicer v tem mandatu ob večkratnih napetostih jabolko spora med opozicijskima strankama SDS in NSi. Ker slednja ni prispevala podpisov za ustanovitev komisije, so ji v SDS večkrat očitali “paktiranje” z največjo vladno stranko Gibanje Svoboda. Za zahtevo za odreditev preiskave je namreč potrebnih vsaj 30 poslanskih podpisov, ki pa jih SDS s 27 poslanci sama nima.

V NSi so vedno odgovarjali, da se lahko o preiskovalni komisiji pogovarjajo, ko bo SDS popolnila svoja mesta v nadzornih komisijah DZ, v katerih mora skladno s poslovnikom večino imeti opozicija. Predsednik NSi Matej Tonin pa je danes po skoraj dveh letih od ustanovitve aktualnega sklica DZ dejal, da NSi preiskovalno komisijo podpira, vseh osem poslancev stranke pa da je podpise deponiralo na sekretariat že jeseni 2022, a pod pogojem, da SDS v komisijo DZ za nadzor javnih financ imenuje svoje člane.

“Seveda pa SDS trmasto vztraja, da mora Jernej Vrtovec v zameno za to odstopiti z mesta predsednika komisije za nadzor javnih financ, kar se ne bo zgodilo. Nas na tak način ne more nihče stiskati,” je dejal Tonin. Zakaj do oblikovanja omenjene preiskovalne komisije ni prišlo v DZ, ampak je predlog zdaj na klopeh državnih svetnikov, je tako po njegovih besedah “pravo vprašanje za SDS”.