Čeprav je reforma plačnega sistema v javnem sektorju šele v povojih, že ogenj v strehi zaradi razmerja 1: 7, po katerem bi se plača Golobu, Pirc Musarjevi, Klakočar Zupančičevi ter predsednikoma ustavnega in vrhovnega sodišča, povečale iz 6.000 na 12.000 evrov bruto – TOPNEWS.si

Čeprav je reforma plačnega sistema v javnem sektorju šele v povojih, že ogenj v strehi zaradi razmerja 1: 7, po katerem bi se plača Golobu, Pirc Musarjevi, Klakočar Zupančičevi ter predsednikoma ustavnega in vrhovnega sodišča, povečale iz 6.000 na 12.000 evrov bruto

Čeprav je reforma plačnega sistema v javnem sektorju šele v povojih, že ogenj v strehi zaradi razmerja 1: 7, po katerem bi se plača Golobu, Pirc Musarjevi, Klakočar Zupančičevi ter predsednikoma ustavnega in vrhovnega sodišča, povečale iz 6.000 na 12.000 evrov bruto

Vse več poklicnih skupin javnega sektorja opozarja, da vlada problematiko plač rešuje le za določene skupine. Po občinskih funkcionarjih in vojakih so k dvigu svojih plač pozvali še gasilci in policisti. Zaostrovanje aktivnosti napovedujejo v zdravstveni negi, takojšnja pogajanja o boljšem vrednotenju svojega dela pričakujejo tudi v kulturi. Pritiski sindikatov in popuščanja, ki so jih bili deležni v zadnjih letih, so javni plačni sistem deformirali do te mere, da je praktično neuporaben in povzroča vse večje težave.

Enoten plačni sistem je dokončno porušen in pokopan, glede novega so znane le drobtinice, a da bo zaživel, bo potrebnega še veliko napora, usklajevanj in prepričevanj, zato je vprašanje časa kdaj. “Vmes pa? Kaj bomo? In da bo mera polna, po predlogu ministrice za javno upravo bi plačno razmerje postavili na 1:7, kar bi pomenilo, da bi denimo predsednik vlade in predsednica države dobila bistveno višjo plačo: bruto skoraj 3000 evrov več,” se vprašujejo na poratlu24ur.com.  Plačnemu sistemu pa so namenili posebnos pozornost tudi ostali mediji.

Kot poroča Svet24 se je vlada lotila prenove plačnega sistema v javnem sektorju , prvi osnutki novega sistema pa bi morali biti predstavljeni že decembra. Do tega sicer ni prišlo, naj pa bi koalicija nove temelje za izračune plač zaposlenih v javni upravi predstavila na vrhu, ki bo 18. januarja. Ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik je na torkovem občnem zboru Slovenskega sodniškega društva med nagovorom sodnikom že nakazala prve obrise reforme plačnega sistema.

»Nesorazmerja v spodnji tretjini plačne lestvice ni. Minimalna plača je sicer visoka, obstajajo delovna mesta, obstajajo plačni razredi, ki so pod minimalno plačo, ampak tu načeloma resnih nesorazmerij ali kompresije, o čemer se tudi govori, ni.« Kot je pojasnila, je med plačnimi razredi štiri odstotke razlike, in »ko se bo naslovil izziv minimalne plače, imamo spodnjo tretjino plačne lestvice rešeno«.

Sanja Ajanović Hovnik je napovedala tudi, da naj bi se znatno popravile plače v najvišjih plačnih razredih. Kot je ugotovila, naj bi bilo trenutno razmerje med najnižjo in najvišjo plačo ena proti 4,5 in to razmerje bodo poskušali dvigniti na ena proti sedem, za kar naj bi po njenih besedah obstajal tudi družbeni konsenz. Kje in kako je bil dosežen, sicer ni znano, a dejstvo je, da najvišji državni funkcionarji že dolgo niso dobili povišice in da je bodo končno deležni.

Če je imela ministrica Ajanović Hovnik pri navajanju razmerij med plačami v mislih neto zneske, se bodo plače vodilih mož in dam v državi krepko povišale. V najvišji, 65. plačni razred se glede na trenutno ureditev uvrščajo predsednik vlade, predsednica države, predsednica državnega zbora ter predsednika vrhovnega in ustavnega sodišča. Njihova izhodiščna plača je 5663 evrov bruto oziroma 3296 neto ob upoštevanju splošne olajšave. Glede na objavljeno višino minimalne plače pri 878 evrov neto bi tako po načrtu ministrice za javno upravo znašala 6146 evrov neto oziroma 12.264 evrov bruto. Ob tem je treba seveda upoštevati še dodatke, ki so izvzeti iz osnovne plače in lahko le to še krepko zvišajo, ugotavljajo v Svetu24.

Ministrica za javno upravo Sanja Ajanovič Hovnik in predsednik Konfederacije sindikatov PERGAM Jakob Počivavše sta bila sinoči gostja oddaje 24 urzvečer, kjer je bil tema refroma plačnega sistema.

Nov plačni sistem, ki ga ministrica sicer še ni predlagala, bi utegnil funkcionarjem v najvišjih plačnih razredih mesečno prinesti skoraj 3000 evrov bruto več plače. Ajanovič Hovnikova sicer to zanika, češ da kaj takega prvič sliši, a je pred dnevi sama napovedala predlog, da se med najnižjo in najvišjo plačo vzpostavi razmerje ena proti sedem. Če preračunamo, to pomeni 3000-evrski dvig za najbolje plačane ugotavljajo na 24ur.com.

“Govorila sem o tem, da razmišljamo o novi plačni lestvici, ki bi za osnovo vzela povprečno plačo v zasebnem sektorju in se začela s prvim plačnim razredom, ki bi bil okoli minimalne plače,” je v večerni oddaji dejala ministrica, ki bo izhodišča za plačno reformo predstavila na koalicijskem vrhu prihodnji teden.

Potem ko so v sindikatih vojakov in obrambe ta teden opozorili, da zaradi parcialnih dogovorov vlade s posameznimi poklicnimi skupinami nastajajo plačna nesorazmerja, so se danes oglasili tudi v sindikatih poklicnih gasilcev in policistov.

Po besedah generalnega sekretarja sindikata poklicnega gasilstva Davida Švarca je ob dogajanju v zadnjem času v njihovih enotah zavrelo. Kot je povzel, se je zgodil dvig plač v zdravstvu in socialnem varstvu, v delu vzgoje in izobraževanja. Sodniki in ostali funkcionarji v pravosodju so dobili dodatnih 600 evrov s 1. januarjem. Že ob svojem nastopu pa je vlada plače ministrov in državnih sekretarjev dvignila v najvišje možne plačne razrede.

Dvig, kot so ga bili deležni slednji, bi za poklicnega gasilca v 24. plačnem razredu pomenil osem plačnih razredov. Prav tolikšen dvig sedaj zahtevajo od vlade, pri čemer dogovor pričakujejo najpozneje do 27. januarja, sicer bodo stopnjevali sindikalne aktivnosti. Kot prvo napovedujejo shod pred vlado 16. februarja.

 

V Policijskem sindikatu Slovenije podobno ugotavljajo, da se je vlada lotila zgolj reševanja problematike le v nekaterih poklicih, s tem pa je porušila razmerja, ki bi šele morala biti predmet pogajanja. V obeh policijskih sindikatih zahtevajo dvig plač za štiri plačne razrede, za pooblaščene uradne osebe s posebnimi pooblastili pa še dodaten dvig. V policijskem sindikatu so napovedali, da bodo, če bodo še naprej deležni ignorance vlade, “prisiljeni sindikalne aktivnosti drastično zaostriti”. Odgovor vlade pričakujejo do prihodnjega petka.

Stopnjevanje sindikalnih aktivnosti napovedujejo tudi v Sindikatu delavcev v zdravstveni negi, o čemer bodo prihodnji četrtek odločali na seji republiškega odbora. Za to so se odločili zaradi trenutnih dogajanj v večjem delu javnega sektorja, kot tudi plačnega dogovora za zdravstvo iz konca lanskega leta, iz katerega so zaposleni v zdravstveni negi v celoti izpadli. Vključena niso bila niti delovna mesta, ki so bila v novembru 2021 deležna dviga le za en ali dva plačna razreda, so med drugim pojasnili v sindikatu.

Dodali so, da so glede na novo določeno višino minimalne plače številna delovna mesta v zdravstveni negi s peto stopnjo izobrazbe pod ali v višini minimalne plače, medtem ko je pri bolničarjih – negovalcih položaj še skrajnejši. Od predsednika vlade in resornih ministrov tako pričakujejo takojšnje vabilo na delovni sestanek.

Sindikata Sviz in Glosa pa sta opozorila na zaostajanje plač zaposlenih v kulturnem sektorju ter posledično vse večje pomanjkanje kadra v javnih kulturnih zavodih. Zato je po njunem mnenju nujno takoj pristopiti k pogajanjem in odpraviti plačna nesorazmerja. “Tudi zaposleni v kulturi se lahko poslužujemo skrajnih sindikalnih ukrepov (denimo stavke), vseeno pa upamo, da to ne bo potrebno in bo možno o nastalih napetostih in neenakostih vzpostaviti takojšen dialog z ministrstvom za kulturo,” so zapisali.

Premier Robert Golob je sicer v začetku tedna na občnem zboru Slovenskega sodniškega društva napovedal izplačilo sodnikom in tožilcem v višini 600 evrov bruto mesečno od 1. januarja letos. Kot je danes pojasnila ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan, bo ta dodatek prejemalo 1093 sodnikov in tožilcev, finančni učinek začasnega ukrepa pa je na letni ravni ocenjen na 9,1 milijona evrov.

Ob tem je vladna stran dosegla tudi sporazum z zdravniškim sindikatom Fides, ki med drugim predvideva razreševanje nekaterih stavkovnih zahtev Fidesa v že pred tem predvidenem ločenem plačnem stebru za zdravstvo, vendar po navedbah ministrstva za finance nima predvidenih finančnih posledic. S Svizom dogovorjen sporazum pa predvideva dvig plač pomočnicam vzgojiteljic in mladim raziskovalcem, na finančnem ministrstvu ga ocenjujejo na 18 milijonov evrov v letu 2023.

Na ministrstvu za javno upravo so poudarili, da so vsi sporazumi s posameznimi poklicnimi skupinami na področju plač v mandatu te vlade posledica realizacije že sklenjenih dogovorov prejšnjih vlad.

V zvezi z začasnim dodatkom pravosodnim funkcionarjem pa so pojasnili, da gre za poklicno skupino, ki se ji plače ne samo niso povišale tako kot ostalim poklicnim skupinam v javnem sektorju, pač pa so se jim od leta 2015 do danes celo realno znižale – tožilcem za 11 odstotkov, sodnikom za 4,9 odstotka. Javnim uslužbencem pa so se po navedbah ministrstva nasprotno zvišale za 12,8 odstotka.

“Ob tem velja opozoriti na pomen materialnega položaja in neodvisnosti sodnikov in tožilcev, zato ni bilo moč čakati na ureditev ustreznih razmerij v okviru sistemske zakonodaje, tako kot pri ostalih poklicnih skupinah,” so še zapisali na ministrstvu.

COMMENTS

Wordpress (0)