Več tisoč Judov v New Yorku protestiralo proti vojni na Bližnjem vzhodu – Protestni shodi so potekali tudi v številnih drugih državah po vsem svetu. V Londonu na protestih pol milijona ljudi
V New Yorku, kjer živi 1,6 milijona Judov – največ zunaj države Izrael – je v soboto več tisoč ljudi protestiralo proti Izraelu in vojni proti palestinskemu gibanju Hamas. Protestniki so za nekaj časa po različnih delih mesta blokirali promet in zahtevali svobodo za Palestince. Podobni protestni shodi so potekali v številnih državah po vsem svetu.
Are these Jews anti-semitic? pic.twitter.com/MndCgPG5hW
— Dr. Anastasia Maria Loupis (@DrLoupis) October 29, 2023
This is Berlin….
— Elon Musk (Parody) (@ElonMuskAOC) October 29, 2023
https://twitter.com/DrLoupis/status/1718652717349167413
Protestniki so se zbrali v Brooklynu in se podali na pohod čez most na Manhattan, nato pa se je okrog 7000 udeležencev v več skupinah podalo naprej po mestu. Sobotni protest so organizatorji poimenovali “preplavimo Brooklyn za Gazo”, je poročal lokalni časnik New York Post, ki dodaja, da je prišlo tudi do provokacij med propalestinskimi protestniki in manjšim številom podpornikov Izraela.
From Sydney to New York, hundreds of thousands of people gathered around the world this weekend to show solidarity with Palestinians and to demand Israel stop its bombardment of the besieged Gaza Strip ⤵️ pic.twitter.com/GGKdihX7JY
— Al Jazeera English (@AJEnglish) October 29, 2023
Protesti v New Yorku se krepijo skupaj s krepitvijo izraelskih vojaških operacij v Gazi. Prekinitev spopadov so že v petek zvečer zahtevali tudi judovski protestniki na pobudo skupine Judovski glas za mir, policija pa je aretirala 200 ljudi, ker so blokirali postajo podzemne železnice v času popoldanske prometne konice.
London speaks pic.twitter.com/hzsJvFI5jj
— Jamal Khan (@Jamalkhan_IT) October 29, 2023
Protestni shodi so v soboto potekali tudi v številnih drugih državah po vsem svetu. V Londonu je k ustavitvi izraelskih napadov v Gazi pozivalo več deset tisoč protestnikov, protesti so potekali tudi v Manchestru, Glasgowu, Belfastu in drugih mestih po Veliki Britaniji. Na tisoče ljudi je protestiralo v Nemčiji, Franciji in Švici, pa tudi na Danskem in Švedskem, v Italiji, Maleziji in na Novi Zelandiji.
Največji shod v podporo Palestincem je v soboto potekal v Istanbulu, kjer je več sto tisoč udeležencev nagovoril turški predsednik Recep Tayyip Erdogan. V svojem kritičnem nagovoru je za vojno v Gazi okrivil Zahod in izzval zahodne voditelje z očitkom, da ponovno ustvarjajo “vzdušje križarskih vojn”, Izraelce pa označil za okupatorje in vojne zločince.
Iz sveta pa se nadaljujejo pozivi k dostavi humanitarne pomoči v Gazo Britanski premier Rishi Sunak in francoski predsednik Emmanuel Macron sta danes v telefonskem pogovoru poudarila pomen dostave humanitarne pomoči v Gazo, so sporočili iz Londona. K prekinitvi ognja, dostavi pomoči in izpustitvi talcev sta danes med drugim ponovno pozvala tudi papež Frančišek in prvi mož Združenih narodov Antonio Guterres.
Iz Downing Streeta so sporočili, da sta Sunak in Macron v pogovoru poudarila potrebo po dostavi nujne humanitarne pomoči v Gazo, ki jo po napadu palestinskega gibanja Hamas na Izrael 7. oktobra že tri tedne oblega in obstreljuje izraelska vojska.
“Poudarila sta, da Hamas ne predstavlja navadnih Palestincev in da njihovo barbarstvo ne sme spodkopati legitimnih teženj palestinskega ljudstva,” so zapisali v izjavi in dodali, da sta voditelja izrazila tudi zaskrbljenost nad morebitno razširitvijo konflikta, zlasti na Zahodni breg. Ob tem naj bi sicer Izraelu priznala pravico do obrambe v okviru mednarodnega prava.
Papež Frančišek je medtem na Trgu svetega Petra v Vatikanu ponovno pozval k prekinitvi sovražnosti, dostavi pomoči v Gazo in izpustitvi več kot 220 talcev, ki jih je Hamas zajel med napadom na Izrael. “Vojna je vedno poraz, vedno,” je vnovič poudaril papež.
Da je preživetje prebivalcev Gaze odvisno od humanitarne pomoči, je danes na družbenem omrežju X izpostavil tudi evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič. “Globina njihovega obupa je nepopisna,” je zapisal in pozval k neoviranemu in varnemu dostopu pomoči v blokirano enklavo.
Norveški premier Jonas Gahr Store pa je danes za norveški javni radio NRK dejal, da ima Izrael pravico do samoobrambe, a obenem izraelske oblasti obtožil kršenja mednarodnega prava. Po njegovih besedah bi moral biti namreč odziv Izraela na napad Hamasa sorazmeren. Obenem je opozoril tudi na katastrofalne razmere, ki so jim podvrženi prebivalci Gaze.
K takojšnji prekinitvi ognja, izpustitvi talcev in dostavi pomoči med obiskom v Nepalu znova pozval tudi generalni sekretar ZN Guterres, navaja britanski BBC. Po navedbah britanskega časnika Guardian je v Gazo od začetka izraelskih napadov vstopilo 84 tovornjakov s pomočjo, medtem ko jih je pred 7. oktobrom povprečno vstopilo okoli 500 na dan.
Izraelske oblasti so ob tem danes sporočile, da bodo povečali obseg humanitarne pomoči za Gazo. Glede oskrbe enklave z vodo je vodja izraelskega civilnega oddelka za koordinacijo vladnih dejavnosti na zasedenih ozemljih (COGAT) Elad Goren dejal, da ta “ni na normalni ravni”, vendar naj bi zadostovala za humanitarne potrebe, poročajo tuje tiskovne agencije.