“Čeprav so za nami težki dnevi, dobim dodatno energijo za delo, ko vidim, kako ljudje po neurjih pomagajo drug drugemu” -Pirc Musarjeva po ogledu škode v Vojniku

Predsednica republike Nataša Pirc Musar si je danes v Vojniku ogledala škodo, ki so jo povzročile nedavne vremenske ujme. Seznanila se je tudi s postopki sanacije in odpravljanja povzročene škode. Poudarila je, da silovita neurja postajajo realnost, zato moramo spremeniti način razmišljanja in odnos do narave.

Na obisku v občina #Vojnik me župan Branko Petre z ekipo seznanja z nastalo škodo po zadnjih neurjih in potekom sanacije. pic.twitter.com/RhEUtld9t4

— Nataša Pirc Musar (@nmusar) July 28, 2023

Predsednica države se je najprej sestala z županom Občine Vojnik Brankom Petretom ter predstavniki občine in regijskega štaba Civilne zaščite. Nato pa si je ogledala več lokacij v Vojniku in Krajevni skupnosti Nova Cerkev, kjer je neurje povzročilo največ škode.

Čeprav so za 🇸🇮 težki dnevi, dobim dodatno energijo za delo, ko vidim, kako ljudje po neurjih pomagajo drug drugemu. Potrebna bo tudi pomoč države, o tem sva se pogovarjala s predsednikom @vladaRS in zagotovim lahko, da delajo vse, da bo pomoč prišla hitreje, kot je doslej. pic.twitter.com/b2oeWnuHxN

— Nataša Pirc Musar (@nmusar) July 28, 2023

“Čeprav so za nami težki dnevi, dobim dodatno energijo za delo, ko vidim, kako ljudje po neurjih pomagajo drug drugemu,” je dejala. Potrebna bo tudi pomoč države, o čemer sta se pred dnevi na srečanju pogovarjala s predsednikom vlade Robertom Golobom. “Zagotovim lahko, da delajo vse, da bo pomoč prišla hitreje, kot je doslej,” je dejala.

“Poudarjam pa, da podobna neurja žal postajajo realnost, zato bomo morali spremeniti način razmišljanja in naš odnos do narave,” je v izjavi za medija izpostavila predsednica.

Ob obisku v Vojniku pa je predsednica ponovno izrazila tudi iskreno zahvalo gasilcem, pripadnikom Slovenske vojske, Civilne zaščite, policije, županjam in županom ter vsem, ki pomagajo pri odpravljanju posledic naravnih ujm.

Vojniški župan Branko Petre je v ponedeljek škodo po tokratni vremenski ujmi ocenil na več milijonov evrov, intervencijski stroški pa bodo znašali od 200.000 evrov do pol milijona evrov.

Neurje z močnim vetrom je namreč razkrilo strehe na 250 objektih v vojniški občini, podrta drevesa so ponekod ovirala cestno infrastrukturo, težave je povzročala tudi narasla reka Hudinja. Prebivalci nekaterih zaselkov vojniške občine morajo še vedno prekuhavati vodo.

V neurjih 12. in 13. julija je bilo v 90 občinah za 2,5 milijona evrov intervencijskih stroškov. Škoda, ki je ob tem nastala, v to še ni všteta. V neurjih med 17. in 25. julijem pa je bilo prizadetih 190 občin. Skupno je v julijskih neurjih pomagalo 16.000 ljudi, so predstavili v izjavi ministrstva za obrambo in uprave za zaščito in reševanje.

Neurja so divjala na ozemlju praktično vse Slovenije, skorajda ni občine, ki ne bi poročala o škodi ali odpravljala posledic neurij. Več kot 190 občin pa je zanesljivo takšnih, ki bodo potrebovale tudi finančno pomoč, je v izjavi za medije v Rojah dejal državni sekretar na ministrstvu za obrambo Rudi Medved. Ta je julijska neurja označil za “eno najhujših naravnih katastrof v novejši zgodovini države”.

V neurjih, ki so divjala 12. in 13. julija v Pomurju, na Štajerskem, Koroškem, tudi v Posavju in Cerkljanskem, je intervencijske stroške prijavilo 90 občin. “Gre za stroške reševanja življenja, imetja, infrastrukture, torej ne gre še za odpravljanje posledic,” je pojasnil Medved. Teh je za 2,5 milijona evrov, o njih bo na popoldanski dopisni seji danes odločala vlada.

Občine bodo ta sredstva dobile v mesecu avgustu, kar pomeni, da bodo imele pokrite vse stroške intervencij, še preden bodo prišli računi, je pojasnil v. d. generalnega direktorja Uprave RS za zaščito in reševanje Leon Behin. Pojasnil je tudi, da je 12. in 13. julija uprava zabeležila 2417 dogodkov, na katerih je sodelovalo 420 gasilskih enot, več kot 3100 gasilcev oz. skupaj več kot 3500 pripadnikov zaščite in reševanja. Poškodovanih je bilo več kot 2000 stanovanjskih objektov, 11 šol in vrtcev, 20 drugih javnih ustanov in 100 gospodarskih objektov.

Za neurja, ki so med 17. in 25. julijem divjala osem dni, pa občine intervencijske stroške še zbirajo. Medved je za primerjavo izpostavil majska neurja, v katerih je bilo na severovzhodu države prizadetih približno 60 občin, škode pa za 50 milijonov evrov.

Iz posameznih občin že zdaj prihajajo podatki o večmilijonski škodi, po oceni Medveda bodo skupni podatki o škodi “gromozanski”. “Državni proračun bo seveda moral deloma to tudi pokriti, ob občinskih proračunih, seveda,” je dejal.

Behin je dodal, da so v teh osemdnevnih neurjih v najbolj kritičnih urah zabeležili več kot tisoč klicev na številko 112, kolikor jih sicer v normalnih dneh zabeležijo na dan. V aplikaciji uprave Spin so zabeležili 9000 različnih dogodkov, to število pa bo naraslo še za približno za 20 odstotkov, saj ekipe med številnimi intervencijami niso uspele zabeležiti vsega. V večjem obsegu je bilo poškodovanih 2000 stanovanjskih objektov, 400 kmetijskih objektov in več kot 150 industrijskih oz. gospodarskih objektov.

V tem času je v intervencijah sodelovalo 2000 gasilskih enot in 200 enot civilne zaščite, skupno sodelujočih na julijskih poplavah pa je bilo 13.000 gasilcev oz. skupno 16.000 ljudi, ki so pomagali pri intervencijah in odpravi posledic. Skupaj je bilo zaradi neprimernosti bivanja iz domov evakuiranih 50 družin, približno 15 družinam je uprava kot začasna prebivališča priskrbela bivalne kontejnerje. Nekatere družine bodo začasna prebivališča zaradi obsežnosti škode na domovih potrebovale več mesecev. “Če to primerjamo z lansko največjo katastrofo, požari v naravnem okolju na Primorskem, lahko ugotovimo, da smo vsaj v obsegu takih razsežnosti, če ne še nekoliko večjih in tudi časovno obdobje je zelo primerljivo,” je dodal Behin.

Odprava posledic neurij še vedno poteka. V Vojniku, Šentjurju in Čepovanu so še vedno na delu gasilci, civilna zaščita in druge enote zaščite. V Čepovanu pri sanaciji še vedno pomaga tudi 30 pripadnikov Slovenske vojske in tako bo vse do začetka prihodnjega tedna. “Če bo treba, seveda, pa še dlje,” je dejal Medved.

Medved je ob tem spomnil, da so ta mesec na vladi začeli postopke za spremembo zakonodaje, “da bi država v takih primerih lahko pomagala čim prej”. Usklajevanje besedila sprememb zakona poteka, v prihodnjem tednu bodo skupaj z ministrstvom za naravne vire in prostor sklicali sestanek s predstavniki občinskih združenj, “da preletimo, kakšne so predvidene rešitve”.

Medved in Behin sta predstavila tudi specializirano vozilo z vso opremo, ki je namenjeno odpravi posledic hudih neurij. Slovenija je nabavila 40 vozil in 164 kontejnerjev, ki so opremljeni z visokotlačnimi črpalkami, opremo za čiščenje hiš, pranje ulic, agregati in podobno. Uporablja se jih lahko tudi za transport in kot gasilsko vozilo, je pojasnil Behin. Vozila s kontejnerji so skupaj z opremo stala 32 milijonov evrov, od tega je 24 milijonov evrov evropskih sredstev, 8 milijonov evrov pa je vložek Slovenije. “To je daleč največji vložek v zaščito in reševanje v slovenski zgodovini in prepričani smo, da je tudi najboljši odgovor v primeru priprave na podnebno pogojene nesreče,” je še dodal.

Oprema bo dokončno v funkciji v prvi polovici leta 2024, razdeljena pa bo med 35 lokacij po Sloveniji. “Gre za povsem nov koncept odziva zaščite in reševanja, kjer ustanavljamo tako imenovane lokalno-regionalne enote,” je pojasnil Behin. Vsaka občina, ki bo imela takšno vozilo, bo zagotovila enoto 20 pripadnikov civilne zaščite, ki bodo posebej usposobljeni za delo s temi vozili. “Glede na to, da smo eni prvih koristnikov teh sredstev, Slovenija zagotovo orje ledino tudi v evropskem merilu,” je še dodal.