(VIDEO) “Kako ste tja prišli, kdo je koga poznal, kdo je s kom spal … katere civilne družne je “jebeno več…”? – Najbolj vroča razprava o nacionalki, o stanju pravne države 2023 in o stanju medijev v Sloveniji doslej

Včerajšnja razprava o poročilu o stanju pravne države 2023 za Slovenijo in o stanju medijev v Sloveniji v kavarni pritličje na kateri so med drugim sodelovali zelo enostranski sogovorniki, kot so novinarka RTV mag. Ksenija Horvat, svetovalec kulturne ministrice Lenart J. Kučić in pravna aktivistka dr. Barbara Rajgelj, je pravnik s Fakultete za državne in evropske študije dr. Matej Avbelj, je bila ena najbolj vročih spregledanih  debat v državi, ki bo še dolgo odmevala.

Na  najbolj vroči okrogli mizi v državi, kjer  so razpravljali tudi o vlogi javnih medijev v Sloveniji in Evropi, ki so nujni za delovanje demokratične družbe je  novinarka Radiotelevizije Slovenija (RTVS) Ksenija Horvat  dejala, da vprašljiv položaj javnih medijev v Sloveniji ni osamljen primer in da je tako tudi v drugih evropskih državah.Za Slovenijo je predlagala, da za vzor vzame Nemčijo, kjer je javna televizija naredila velike premike k depolitizaciji svojega nadzornega telesa. “V Nemčiji javni servisi uživajo veliko podporo, prav tako pa nikoli niso izpostavljeni napadom najpomembnejših politikov,” je dejala. Obenem pa bi se ji zdelo smiselno tudi, da bi se RTVS začela zgledovati po drugih javnih servisih po Evropi in bi se osredotočila na javnost, ki je dandanes ne nagovarja. “Glavna točka programskih svetov vseh medijev v Evropi je, kako doseči popolno vključenost ljudi na vseh ravneh, tako ravneh financiranja, kot tudi upravljanja in ravneh produkcije vsebin,” je navedla.

Matej Avbelj , ki je v pravnem sporu glede nacionalke tako na ustavnem sodišču kot na sodišču EU zastopal predsednika bivšega sveta RTV Petra Gregorčiča,  je dejal, da ne moremo imeti poštene demokracije brez poštenih medijev. Prav tako tudi ne moremo imeti poštene ustavne demokracije, ki predpostavlja, da sta poročeni vladavina prava in demokracija brez poštenih medijev.

“To mora biti naš regulatorni in dejanski sociološki cilj,” je izpostavil in dodal, da tega ne bomo dosegli, pa lahko delamo kakršne koli zakone in predpise, saj tisto, kar mi rabimo v medijih, predstavljajo ljudje, ki bodo svojo profesionalno in siceršnjo integriteto držali pokonci v mediju, ki naj bi bil pošten medij.“In tukaj jaz mislim, da je tukaj med nami in Nemčijo bistvena razlika. Razlika je predvsem v tem, da smo mi manjši sociološko gledani prostor, tukaj je Barbara in njena tovarišija za ustavno sodišče, (saj to ni amicus curia je nek tak  nenavaden dokument ga še nisem videl, kjerkoli v svoji ustavni praksi=  naredila tako lepo analizo vseh mogočih povezav na tisti strani. Sem prepričan, če bi naredili to analizo za ta programski svet, pa analizo za nas, ki sedimo v tej sobi, pa če bi naredili analizo za vse tiste, ki ste na odločilnih in odločujočih povezavah na RTVS, kako ste tja prišli, kdo je koga poznal, kdo je s kom spal, bi bil isti triler. In to je Slovenija”

“Ha, ha , ha,”  je glasno protestirala  Brankica Petković iz Mirovnega inštituta, ki je iz občinstva komentirala, da po njenem ni raven profesorja na univerzi, kdo je s kom spal na javnem dogodku o RTV-ju.

“Saj nisem insinuiral, da je kdor koli s kom spal, ampak to so življenjske stvari in to je tisto, kar razločuje nek sociološki prostor od drugega sociološkega prostora. In v nekem sociološkem prostoru govoriti o depolitizaciji je potem to v praksi nekaj povsem čisto drugega kot v drugem prostoru s popolnoma drugačno kulturo ljudi s popolnoma drugačno profesionalno in siceršnjo integriteto. In tukaj jaz mislim , da je treba začeti in tisto, kar jaz pogrešam je, da v tej naši medijski razpravi, isto kot pri sodiščih, se pogovarjamo o medijih in sodiščih, sodnikih in sodnicah, novinarkah in novinarjih prav, ampak vsi ti opravljajo neko ključno družbeno demokratično vladavinosko pravno funkcijo storitve za državljane. In če mi naredimo nek prerez čez tri desetletja magari delovanja zgolj slovenske javne RTV, se je treba vprašat ali zadosti tistemu standardu, ki je zapisan v evropskem aktu za medijsko svobodo,  ali je ta televizija zadnjih 30-let zagotavljala raznovrstne, profesionalne, nepristranske informacije v prid javnega diskurza. Ali pa je ta televizija sem ter tja, enkrat bolj pogosto, drugič manj, sodelovala v medijskih umorih teh, drugih, tretjih, četrtih politikov in tistih, ki niso bili na pravi strani. In tukaj mislim, na to vprašanje nismo nikoli v nekem svobodomiselnem, liberalnem, integritetnem profesionalnem prostoru, si nalili čistega vina in si ga še danes ne nalivamo in vsa ta depolitizacija, ki se je mi gremo z, ta programski svet, ki ga mi imamo je glih toliko političen kot je bil prejšnji, samo d je političen na drug način in tu imamo mi objektivni problem. In objektivni problem, ki ga jaz vidim je , da spoštujem držo novinarjev, ki protestirajo, da niso nikogaršnji hlapci, to držo spoštujem, ampak kje ste bili pri prejšnjih programskih svetih, druge barve, ko niste protestirali pa so vodili to prvovrstni partijci programski svet, ne moj prijatelj Peter Gregorčič, pa je programski svet vodil podpredsednik neke stranke, nikjer ni bilo nobenih protestov. problem slovenske javne RTV, enako kot sodstva ni v tem , da ga nekdo želi politizirat od zunaj, problem je , da je politika že v njem samem in ko je na oblasti napačna politika imamo revolucijo pa diktaturo, ko je pa na oblasti prava politika imamo pa mir, štempljan od Bruslja. in enako je s civilno družbo. V Sloveniji nimamo civilne družbe, vsa naša civilna družba je vladna družba, ker je državno financirana. In kako to vidimo, ko se po naključju enkrat na par let zamenja oblast in ko nova oblast seveda kot prejšnja financira svojo civilno družbo, imamo nemir in obratno, ko je pa nova oblast spet nova financira svojo civilno družbo in ker je te oprostite izrazu, jebeno več, tega nemira ni, ker tisti, ki so v manjšini itak ne pridejo do mikrofona   ” je povedal Avbelj in dodal, da meni, da je treba začeti.
“In kolegica Barbara Rajgelj, vi niste opozicija, vi ste oblast. Vi ste napisali zakon o RTV, ki je bil sprejet. Vi sedite v vseh mogočih svetih, v strateškem svetu za sovražni govor, v katerem ste sami isto misleči. A je to demokracija, a je to pluralizem, a je to raznolikost mnenj, a je to zdrava demokracija? Lepo vas prosim, bodimo iskreni in recimo enkrat bobu bob, naredimo črto in recimo, gremo od tod naprej graditi nek pošten javni prostor, ker tam zunaj so močni korporativni igralci, ki seveda za denar krojijo medijski prostor popolnoma netransparentno v spregi z oblastnimi interesi,” je izpostavil v nadaljevanju in pojasnil, da če je šibak javni prostor, šibak javni diskurz, ki ne ustreza standardom v neki zdravi demokraciji, je javni diskurz lahek plen parcialnim, zasebnim interesom iz zasebnega sektorja, ki se poroči z javnim in inštalira enkrat táko, drugič pa táko oblast. Meni, da dokler se ne bo začelo na tem delati, v tej državi ne bo nobenih sprememb, pa magari v Bruslju napišejo, kar hočejo. “Tisto se ne prilega dejanskemu stanju stvari”.

Profesorju Avblju je oponirala voditeljica in novinarka nacionalke Ksenija Horvat.”V bistvu bi vseeno se majčkeno navezala na programske svetnike, pa kako je zdaj vse isto kot je bilo prej in pri vsakemu se vse najde. In zdaj v bistvu ne želim se postavljat v obrambo programskemu svetu, zakaj pa bi, oziroma novemu svetu RTV. Zanimivo mi je samo nekaj, v tem času, kot veste je pri nas odprt oziroma zdaj že zaprt ali kako je razpis za novega generalnega direktorja. Zdaj vsak pri starejšem kadru na RTV-veju ne , kar je zelo zanimivo vsi potem ne vem sprašujejo: pa poslušaj, pa čigav pa je, koga zdaj tukaj podpira Svoboda, koga tu podpira Levica, a ti veš čigav je kdo? Mi je strašno zanimivo, po vseh teh letih,  prvič do sedaj ljudje, teh ljudi, dejansko ne znajo nikamor pripet. Lahko za nekoga to sumimo, se o tem pogovarjamo in tako naprej, dejansko pa se ne da povezat. Pa misliš, da je pomembno koga Svoboda zdaj podpira, ko bodo glasovali o predsedniku uprave. Mislim , da o tem, kar v tem trenutku misli Svoboda ali pa  Levica, oziroma kak druga stranka, ki je na oblasti, SD , prvič po 30. tih letih stališče Svobode, levice pa SD-ja, tu absolutno ni relevantno, kot tudi ne kaj o tem misli SDS ali pa NSi koncu koncev. Notri so tam neki ljudje za katere predvidevamo, da so avtonomni…,”  je še dejal Horvatova.

Celotno najbolj vročo razpravo v državi si lahko ogledate na spodnjem videu Topnews.si in Youtube kanalu Toptv.si.