(V ŽIVO) Ljubljansko-haaška konvencija – Slovenija gosti diplomatsko konferenco za sprejem konvencije o sodelovanju pri pregonu genocida

Slovenija od danes do 26. maja gosti diplomatsko konferenco za sprejem konvencije o sodelovanju pri pregonu genocida in drugih hudodelstev. Na njej naj bi sprejeli konvencijo, s katero bi zapolnili pravne praznine pri preiskavi in pregonu najtežjih mednarodnih hudodelstev in ki bo tudi prva mednarodna pogodba, poimenovana po Ljubljani.

Zunanja ministrica @tfajon: "S sprejetjem konvencije o medsebojni pravni pomoči bomo vzpostavili novo obdobje odgovornosti."@vecer

— Jon Knez (@JonKnez) May 15, 2023

Gre za največjo diplomatsko konferenco, ki jo je Slovenija kadar koli gostila. Na njej bo sodelovalo okoli 250 strokovnjakov s področja mednarodnega javnega in mednarodnega kazenskega prava iz 79 držav podpornic pobude za sprejem konvencije o mednarodnem sodelovanju pri preiskavah in pregonu genocida, hudodelstev zoper človečnost, vojnih hudodelstev in drugih mednarodnih hudodelstev (konvencija MLA).

Ponosna sem, da v Ljubljani gostimo prvo diplomatsko konferenco! Konferenca o pregonu najhujših hudodelstev odraža našo 🇸🇮 neomajno podporo & zavezanost mednarodnemu pravu, človekovim pravicam in učinkovitemu sistemu kazenskega pravosodja. #JusticePrevails #MLA pic.twitter.com/LnbxDdCqct

— Tanja Fajon (@tfajon) May 15, 2023

Na današnji otvoritvi konference sta  zbrane delegate med drugim nagovorili zunanja ministrica Tanja Fajon, ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan, zunanja ministrica Belgije Hadja Lahbib, nizozemska ministrica za pravosodje Dilan Yesilgöz-Zegerius in sodnica Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC) Kimberly Prost.

Zunanja ministrica Tanja Fajon in pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan sta izrazili prepričanje v sprejetje konvencije o pregonu genocida in drugih hudodelstev. Fajon je izpostavila pomen konvencije na področju spolnega nasilja, Švarc Pipan pa pri zaščiti otrok v kazenskih postopkih.

“Ključ do našega uspeha je krepitev sodelovanja in politične volje držav za izvajanje preiskav in pregona najhujših mednarodnih zločinov. Kot države imamo za to glavno dolžnost. Prepričana sem, da bo konferenca prišla do uspešnega zaključka,” je ob otvoritvi konference dejala Fajon.

“Pred tremi desetletji smo bili priča grozljivim zločinom v naši neposredni soseščini in globoko razumemo vlogo pravice pri končanju sporov, spravi in zdravljenju globokih ran posameznikov in družb,” je poudarila.

Kot eno od prednostnih področij pri pregonu zločinov je izpostavila spolno nasilje, zlasti v času oboroženih spopadov. “Vojske in milice uporabljajo spolno nasilje kot vojno taktiko. Zato moramo zagotoviti, da se globoke rane žrtev zacelijo z zagotavljanjem pravice. Žrtve morajo biti slišane,” je še dodala.

Tudi ministrica Švarc Pipan je prepričana, da bo delegatom v naslednjih dveh tednih uspelo uskladiti stališča in najti skupne rešitve za izboljšanje nacionalnih kazenskih postopkov.

Opozorila je, da nekaznovanost za mednarodna kazniva dejanja ostaja resna grožnja pravni državi, povečuje nevarnost nadaljnjega nasilja ter resno spodkopava prizadevanja za zaščito temeljnih človekovih pravic in dostojanstva. “Naša dolžnost je torej, da še naprej krepimo svoja prizadevanja za odpravo nekaznovanosti, da storilce pripeljemo pred sodišče, žrtve pa pred pravico,” je dodala.

Pri tem se je oprla predvsem na zagotavljanje podpore in zaščite otrokom kot udeležencem v kazenskih postopkih. “Vzpostaviti moramo učinkovite sisteme podpore in zaščite otrok, ki so v glavnem žrtve in priče v kazenskih postopkih. Hkrati pa ne smemo pozabiti na posebne potrebe in ranljivosti otrok, ki se lahko znajdejo na drugi strani pravice,” je dejala.

“Zagotoviti moramo tudi, da kazenski postopki ne povzročijo sekundarne viktimizacije zaradi travmatičnih izkušenj, medijske izpostavljenosti, pomanjkanja psihološke in socialne podpore ali celo ustrahovanja in groženj. Zato je bistveno, da se sprejmejo pristopi, občutljivi za otroke, ob upoštevanju njihovih pravic, dostojanstva in najboljših interesov,” je še dodala.

V luči tega je kot zgledno prakso omenila nedavno vzpostavitev tako imenovane Hiše za otroke v Sloveniji. Ta temelji na skandinavskem modelu Barnahus in zagotavlja varen, otrokom prijazen prostor, skupaj s celovitimi medicinskimi, psihološkimi in socialnimi storitvami ter posebej usposobljenimi strokovnjaki s področja kazenskega pravosodja za izvajanje pogovorov z otroki, ki so žrtve ali priče kaznivih dejanj.

Pobudo za konvencijo sicer vodi Slovenija, skupaj z Nizozemsko, Belgijo, Argentino, Mongolijo in Senegalom. Iniciativa je nastala s ciljem po zapolnitvi pravnih praznin na področju mednarodne pravne pomoči in izročitev v okviru nacionalnih postopkov zoper domnevne storilce najtežjih mednarodnih zločinov.

Kot ugotavljajo na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve, za te zločine v mednarodni skupnosti doslej ni bilo vzpostavljenega takšnega sodelovanja, ki sicer že velja za nekatera druga kazniva dejanja.

Če bo na konferenci sprejeta konvencija MLA, bo to prva pomembnejša mednarodna pogodba s področja mednarodnega kazenskega prava, sprejeta po rimskem statutu leta 1998. Pobuda sicer deluje kot samostojen proces zunaj okvira Združenih narodov. Depozitar konvencije bo Nizozemska, ime pa bo nosila tudi po slovenski prestolnici.