(VIDEO) V Svobodi raztrgali Janšev načrt za okrevanje in odpornost, kot “spisek želja in ne pravih projektov, ki bi v resnici pripomogli k okrevanju in odpornosti”
Slovenija bo pri črpanju sredstev iz načrta za okrevanje in odpornost po besedah finančnega ministra Klemna Boštjančiča ves čas zaostajala. Pri izbiri projektov je bil namreč izbran povsem napačen pristop in tudi organizacijsko gre za zelo zapleten zalogaj. Vseeno naj bi sredstva pravočasno počrpali v celoti, prvi obrok pričakuje v nekaj tednih.
Iz 672 milijard evrov vrednega evropskega načrta za okrevanje in odpornost je Sloveniji na voljo 1,49 milijarde evrov nepovratnih sredstev in 705 milijonov evrov posojil. Doslej je iz tega naslova prejela 231 milijonov evrov predplačila, rok za črpanje celotnih sredstev pa je do konca leta 2026.
A kot je danes na novinarski konferenci poslanske skupine Svoboda opozoril Boštjančič, bo Slovenija pri črpanju teh sredstev ves čas zaostajala. Že danes so zamude pri posameznih ciljih tudi več kot 15-mesečne, je dejal, krivdo pa pripisal prejšnji vladi: “V tem načrtu je takratna vlada sama sebi postavila načrt črpanja in definirala bistvene mejnike, težava pa je, ker je bil predlog črpanja narejen na hitro, brez priprave strateških korakov in s slabim časovnim načrtom.”
EU je sklad za okrevanje in odpornost ustanovila v odzivu na pandemijo covida-19, da bi si države s pomočjo tega denarja lahko opomogle po zdravstveni krizi in se z reformami pripravile na morebitne bodoče krize. Toda slovenski načrt za okrevanje in odpornost, kot je dejala poslanka Svobode Monika Pekošak, vsebuje le “nek spisek želja in ne pravih projektov, ki bi v resnici pripomogli k okrevanju in odpornosti”. Prepoln je infrastrukturnih projektov, ukrepi in mejniki pa preveč razpršeni in praktično nerealni, je dodala.
Poleg tega, da je prejšnja vlada ubrala povsem napačen pristop, katere projekte vključiti v načrt za okrevanje in odpornost, je ta tudi organizacijsko zastavljen zelo zapleteno, je dodal Boštjančič. Medtem ko so denimo na Hrvaškem za vsakega od svojih šestih glavnih stebrov ukrepov kot pristojno določili eno ministrstvo, je v Sloveniji za štiri stebre odgovornih več kot 10 resorjev in različnih organov. “V praksi to pomeni zelo veliko usklajevanja med pogosto neusklajenimi resorji in drugimi organi,” je dejal.
Takšne težave minister pričakuje ves čas izvajanja načrta za okrevanje in odpornost, vseeno pa vlada dela vse, da bomo do konca leta 2026 izpolnili vse mejnike in cilje ter lahko v celoti počrpali vsa sredstva. “Zagotavljam, da bomo naredili vse, da te cilje in mejnike izpolnimo,” je dejal.
Prvi obrok v višini približno 50 milijonov evrov zdaj Boštjančič pričakuje v nekaj tednih. Ob tem je spomnil, da smo zahtevek za to izplačilo poslali v Bruselj šele oktobra lani, čeprav bi ga morali skupaj z drugim zahtevkom že junija. “Drugega še do danes nismo oddali, ker niso izpolnjeni vsi mejniki, enako je s tretjim zahtevkom, ki bi ga morali oddati do decembra,” je dodal.
Konkretno je kot eno od težav pri izpolnjevanju mejnikov izpostavil pridobivanje gradbenih dovoljenj. Ti postopki so v Sloveniji še vedno zelo zapleteni in dolgotrajni, je spomnil in ponazoril: “Pričakovanja, da bomo denimo decembra 2022 zaključili z oddajo vseh naročil in projektov za odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode ali za oddajo naročil za projekt oskrbe s pitno vodo, je pač nerealno.”
Vrsta projektov je sicer že izvedenih, saj država nastale stroške pokriva iz naslova predplačila. Ker bo črpanje za projekte iz načrta za okrevanje in odpornost tudi v prihodnje hitrejše, kot bomo prejemali sredstva od Evropske komisije, Boštjančič pričakuje težave z likvidnostjo proračuna in vsaj začasno višji primanjkljaj po denarnem toku.
Novinarska konferenca poslanske skupine Svoboda, na kateri so poslanca Lenart Žavbi in Monika Pekošak ter minister za finance Klemen Boštjančič spregovorili o dinamiki črpanja evropskih sredstev iz mehanizma za okrevanje in odpornost.