“Prejšnji teden je padla diskriminacija istospolnih. Ta teden še ograja. Še vodni top v muzeju v Pivku, kot spomin na mračne dni…In nato bo padla vlada…se je že pričelo v Delu protivladni komentarji!” – Nevarna razmerja ali konec romantike za Roberta Goloba
Člani odbora DZ za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo bodo imeli danes na klopeh predlog zakona proti škodljivim ukrepom pretekle oblasti, ki so ga v parlamentarni postopek vložili v Inštitutu 8. marec. DZ bi ga lahko obravnaval že na izredni seji v četrtek oz. petek, če tako danes odloči kolegij predsednice DZ. Podporniki Gibanja Svoboda in vlade Roberta Goloba so zadovoljni.
“Prejšnji teden je padla diskriminacija istospolnih. Ta teden še ograja. Še vodni top v muzeju v Pivku, kot spomin na mračne dni. Lepo, zatohlost izhlapeva. Nastaja Slovenija po moji podobi. Kaj moji! Večinski! Mir ljubezen,” je na Twitterju zapisal eden od podpornikov vlade Roberta Goloba Dušan Hočevar, ki mu je Ivan Vauputč v retvitu odgovoril: “In nato bo padla vlada…se je že pričelo v Delu protivladni komentarji!”.
https://twitter.com/dusankocevar1/status/1546414430082195456
V demokraciji vlade tudi padajo. To ne sme biti problem.
— dušan kočevar (@dusankocevar1) July 11, 2022
Janša je kriv, da ima nova vlada katastrofalni padec priljubljenosti. #SajSmoVedeli. pic.twitter.com/FdwSLJfvY8
— xmp125a (@xmp125a) July 12, 2022
Poleno romanco oziroma povolilno vročico med volivci in novo oblastjo sta včeraj zmotila dva hladna tuša ali pa naliva. Prvi je bila objava julijske ankete, ki jo je za časnik Delo opravila Mediana po kateri več kot polovica vprašanih delo vlade in državnega zbora ocenjuje negativno, Delo vlade kot negativno ali zelo negativno ocenjuje 65 odstotkov vprašanih, delo državnega zbora pa kot negativno ali zelo negativno 51,1 odstotka anketirancev/
Delo vlade je kot negativno ali zelo negativno ocenilo za 27,7 odstotne točke več vprašanih kot v prejšnji anketi. Kot pozitivno ali zelo pozitivno je delo vlade ocenilo 21,3 odstotka vprašanih, v junijski anketi 28 odstotkov. Srednja ocena vlade trenutno znaša 2,35 točke, kar je manj kot junija, ko je znašala 2,78. Delo državnega zbora je kot negativno ali zelo negativno ocenilo za 27,2 odstotne točke več anketirancev kot junija. Kot pozitivno ali zelo pozitivno je delo državnega zbora ocenilo 19,1 odstotka vprašanih, v junijski anketi 31,2 odstotka. Srednja ocena državnega zbora trenutno znaša 2,43 točke, junija pa je znašala 2,83.
Čeprav se je zdelo, da je neurje mimo je sledila še Tema dneva časopisa Delo paradne novinarke Suzane Kos z naslovom: “Neznosnost vladanja,” kjer je avtorica raztrgala dober mesec vladanja ministrske ekipe Roberta Goloba.
Čeprav so scenariji razgradnje vsake vlade so sedaj v Sloveniji dokaj znani in gre nekako takole “…vlada je slaba, ampak saj ta vlada bi še nekako bila v redu, samo predsednik vlade je katastrofalen…”, se je razgradnja nove oblasti začela neobičajno hitro, saj je Golobova ministrska ekipa na oblasti šele dober mesec dni.
“Iz vlade sporočajo, da prioritetno rešujejo problematiko energetske in prehranske draginje, a ljudstvo zadeve očitno vidi drugače. Realni prihodek od prodaje v trgovini na drobno z živili se je namreč maja v primerjavi z majem lani znižal. Resda padec (še?) ni bil velik, a vendarle je ob ugodnih gospodarskih gibanjih in zgodovinsko nizki brezposelnosti skrajno nenavadno, da se je sploh zgodil,” je svoj zapis začela avtorica in ga začinila še z zapisom kolumnista Mladine Vlada Miheljaka, ki je spomnil na krilatico, da »oblast kvari, absolutna oblast pa kvari absolutno«, in ocenil,” da se v teh kratkih tednih po oblikovanju vlade Roberta Goloba kvari prepričljivo. Predvsem pa presenetljivo zelo hitro”.
Zgodba nekako spominja na dva zaljubljenca, ki se sprehajata po Tivoliju: “Vidiš zvezde, vidiš luno,” nekoliko nestrpen fant razlaga punci in zaključi; ” Zdaj pa dovolj romantike ….”. Zadeva nekoliko bolj sočno zveni v srbohrvaškem jeziku v stilu: “Ajde dosta romantike ……..”.
Da “razmerja” v slovenski politiki niso idilična, ne samo na strani koalicije, ampak tudi v opoziciji, pa se je pokazalo tudi ob twitu Žige Turka, ki je sicer oster kritik nove oblasti, vendar si je v twitu privoščil nekaj, česar Janez Janša ne oprošča.
Hm. Če bi bilo tako preprosto, bi že letos ali pač že prej kadarkoli volilci Svobode, PS, Zares, LDS, SMC ipd. množično volili @ZigaTurk @NovaSlovenija @strankaSLS @PovezimoSlo itd. Ali pa vsaj toliko, da bi nabrali kakih 15%? https://t.co/laDmc3eBtR
— Janez Janša (@JJansaSDS) July 10, 2022
Ma ne, prof. Žiga, prvi mesec in pol nove vlade je odlična predpostavka, da bo 40% ex volilcev Goloba v roku 1.5-2 let to @vladaRS nagnalo in naslednje 3-4 mandate volilo @JJansaSDS . Desni sredina lahko mirno sedi na robu reke: golobci bodo po strugi navzdol priplavali sami https://t.co/x2wxnh8is7
— Damijan Terpin (@damijanterpin) July 9, 2022
.
Celotno dogajanje poteka sicer v senci priprav na predsedniške volitve, kjer je podpredsednica Gibanja Svoboda Marta Kos, ki je že napovedala predsedniško kandidaturo, včeraj zavrnila pomisleke, da bi bilo sistemsko nesprejemljivo, da bi tri najvišje funkcije v državi zasedali člani iste stranke.
Kosova se je tako v obsežnem zapisu na svoji spletni strani odzvala na komentar nekdanjega predsednika države Milana Kučana, ki je za kandidatko javno podprl odvetnico Natašo Pirc Musar, saj da ni dobro, da ima ena stranka tri najpomembnejše funkcije v državi, in sicer predsednika republike, predsednika vlade in predsednika državnega zbora. Priznava pa, da bi veljalo o tem skupaj premisliti, nato pa tudi uveljaviti nekaj dodatnih varovalk.
Saj sploh ne gre za podražitve,za standard…Tako in tako imamo vsega preveč. Igrajo na karto poguma, proti nazadnjaštvu, proti fašizmu, za socializem, za enakost?!…In seveda bo zmagala. Pokvarjena kot je,bo s svojim gladkim jezikom prepričala večino "trpečih" pod "režimom" JJ.
— Tanja Kverh (@Ajnat21448736) July 5, 2022
“S stališča delitve oblasti je ključno, da vsi akterji spoštujejo samo delitev na veje oblasti in se strogo držijo meja med njimi. To je stvar osebne etike in politične odgovornosti, ne pa pripadnosti eni ali drugi politični opciji,” navaja.
Ob tem je še poudarila, da je strankarska demokracija ustavni okvir Slovenije, nikjer pa ni zapisano, da bi moral biti predsedniški kandidat nestrankarski. “Še več, ravno neodvisna in vesti zavezana predsednica republike lahko skrbi za to, da so stroge meje med vsemi tremi vejami spoštovane,” je prepričana.
Kosova je sicer že ob uradni predstavitvi kandidature dejala, da bo, če bo izvoljena, odstopila s podpredsedniškega mesta trenutno vladajoče stranke in zamrznila članstvo v njej. V pismu pa je ponovno zatrdila, da ob takšni odločitvi ni dileme, saj da se je vedno treba “postaviti v dobro skupnega, ne stranke”. Meni pa, da so v parlamentarni demokraciji prav stranke instrument, s pomočjo katerega je skupno dobro mogoče učinkovito doseči.
Kosova se je v zapisu obregnila tudi ob nekatere svoje do zdaj znane protikandidate, ki da so povzeli omenjene pomisleke. “Zlorabo legitimnega predsednikovega pomisleka čutim kot premišljen poskus izločiti me iz tekme, še preden se je ta sploh dobro začela: me dobesedno diskvalificirati,” je zapisala.
Ob tem se v zapisu sprašuje tudi, ali ni “nekoliko nedemokratično” ljudem jemati pravico, da demokratično izberejo svojo kandidatko, s tem, da jo že vnaprej izločijo iz igre kot sistemsko nesprejemljivo.
Prepričana je tudi, da se bo neodvisnost kandidatov izkazala šele v odločnih stališčih do aktualnih vprašanj, kritični drži do vseh družbenih akterjev, predvsem pa v državniškem pogumu postaviti se za državo, kakršna mora Slovenija šele postati.
https://twitter.com/jdamijan/status/1546592869791694853
Vendar se na koncu vrnimo se k tako imenovanem zakonu o “dejašizaciji,” ki naj bi ga parlament sprejel še ta teden na izredni seji. Predlog zakona za zmanjšanje neenakosti in škodljivih posegov politike ter zagotavljanje spoštovanja pravne države je na seji pretekli teden podprla tudi vlada.
Vlagatelji zakona so sicer v predlog zakona vključili 11 zakonov, spremenjenih pod vlado Janeza Janše. V preteklo stanje vračajo ureditve na področju sestave svetov izobraževalnih zavodov, kadriranja v policiji in izključevanja nevladnih organizacij, ki se ukvarjajo z varstvom narave, iz postopkov obravnave okoljske problematike.
Predlog med drugim ukinja tudi pravno podlago za vstop podjetja Uber, zmanjšuje vpliv odločanja kulturnega ministra na področju kulturnih programskih in projektnih razpisih in povečuje vpliv strokovnih komisij, ukinja posege v neodvisnost državnih tožilcev in tožilk ter za tuje študente umika pogoj, da potrebujejo za študij v Sloveniji na računu 5000 evrov.