(VIDEO) Nikar ne razjezite Roberta Polnarja – “Glejte gospodo Reberšek dovolj je tega cirkusa, vi boste govorili o temi ali pa vam bom odvzel besedo”. “Saj govorim”. “Ne ne govorite o temi vi izzivate in opičite tukaj” – TOPNEWS.si

(VIDEO) Nikar ne razjezite Roberta Polnarja – “Glejte gospodo Reberšek dovolj je tega cirkusa, vi boste govorili o temi ali pa vam bom odvzel besedo”. “Saj govorim”. “Ne ne govorite o temi vi izzivate in opičite tukaj”

(VIDEO) Nikar ne razjezite Roberta Polnarja – “Glejte gospodo Reberšek dovolj je tega cirkusa, vi boste govorili o temi ali pa vam bom odvzel besedo”. “Saj govorim”. “Ne ne govorite o temi vi izzivate in opičite tukaj”

Zaplet na seji odbora DZ za finance, na kateri so na zahtevo poslanskih skupin SDS, NSi in SMC razpravljali “o vplivu in posledicah sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice v tožbi razlaščenih vlagateljev v bančne delnice in podrejene obveznice zoper Slovenijo, na prihodnjo fiskalno politiko in spoštovanje človekovih pravic v Sloveniji,” odmeva. Ne samo v politiki med poslanci,  ampak tudi med ljudmi na družbenih omrežjih.

Sanacija bank, ki jo je v letih 2013 in 2014 izvedla vlada Alenke Bratušek, je bila neprimerna in škodljiva, je bilo na seji odbora DZ za finance slišati iz vrst SDS in NSi, ki sta skupaj s SMC zahtevali razpravo na to temo. Bratuškova je medtem opozorila, da so finančno luknjo izkopali v času prve vlade Janeza Janše. Seja je bila nato prekinjena.

https://twitter.com/BandelliMarko/status/1453441090544181253

https://twitter.com/pavlijj/status/1453715689877999618

Nekdanja premierka in aktualna poslanka SAB je opozorila še, da so leta 2013 državo dobili “razsuto, sesuto, na kolenih, denarja v proračunu je bilo samo še za tri mesece”. “Ko ste vi klicali trojko, tujo trojko, ko ste blatili državo v tujini, da ne bomo uspeli, da bomo bankrotirali, smo zavihali rokave in stvari reševali,” je dejala. Kot je izpostavila, pa je bila bančna luknja v največji meri izkopana v letih 2005, 2006 in 2007, ko so državo vodile SDS, NSi in DeSUS, glavni razlog pa da je bilo slabo upravljanje podjetij, tudi državnih, in bank. Tedanja Janševa vlada je imenovala nadzornike v bankah kar na svojih sejah, Janša je “prodal Mercator v svoji pisarni”, z aferami in oškodovanji so se končala tudi imenovanja Roberta Časarja v upravo Luke Koper in Andreja Lovšina v upravo Intereurope, je nanizala.

Ko je začela naštevati podjetja, ki “so izkopala več kot 550 milijonov evrov finančne luknje”, med njimi “podpornike in prijatelje NSi” Zvon Ena, Zvon Dva in T-2, je na seji završalo, predsednik odbora Robert Polnar (DeSUS) pa jo je po nekaj neuspešnih opozorilih prekinil. Že sama uvrstitve teme na dnevni red odbora za finance pa je očitno zelo razjezila poslanca Roberta Polnarja. Zato sklep. Nikar ne razjezite Roberta Polnarja .

“Glejte gospodo Reberšek dovolj je tega cirkusa, vi boste govorili o temi ali pa vam bom odvzel besedo. Saj govorim ne ne govorite o temi vi izzivat in opičite tukaj,” je Polanar najprej opomnil predlagatelja seje Aleksandra Reberška, ki je bil na zadnjih volitvah 2018 je bil  izvoljen za poslanca na listi Nove Slovenije. izvoljen za poslanca. V okraju Žalec.

Aleksander Reberšek  je sicer na seji opozoril, da lahko oškodovanje imetnikov kvalificiranih obveznosti bank v skupni višini 960 milijonov evrov, ki mu je treba prišteti še obresti, predstavlja resno grožnjo javnim financam v prihodnosti. Kot je izpostavil, bi lahko s tem denarjem začasno zvišali pokojnine ali pa ga namenili “za izdatnejše povečanje plač zdravnikov in medicinskih sester, ki pregorevajo in zapuščajo našo državo”.

In kako se je  na stil vodenja Roberta Polnarja odzvala twittosfera. “Moram priznati, da je Polnar danes vodil sejo odbora, kateremu predseduje, kot bi jo morali voditi vsi ostali predsedniki odborov, predvsem pa predsednik in podpredsedniki DZ, ” je zapisal uporabnik Twitter računa “Prof.dr.mag.art.Leo”, ki si očitno dal veliko dela z analizo dogajanja na seji.

https://twitter.com/theevilevi/status/1453318275274788870

Jure Ferjan iz stranke SDS  je v imenu vlagateljev spomnil, da je Banka Slovenije v letih 2013 in 2014 na podlagi zakona o bančništvu, ki ga je pripravila vlada Bratuškove, NLB, NKBM, Abanki Vipa, Banki Celje, Probanki in Factor banki izdala odločbe o izrednih ukrepih. Na tej podlagi je bil izveden izbris delnic, hibridnih instrumentov in podrejenih obveznic bank, pri čemer je bilo oškodovanih več kot 100.000 imetnikov bančnih delnic in več kot 1600 lastnikov podrejenih obveznic, in sicer v višini skoraj milijarde evrov.

Ustavno sodišče je jeseni 2016 ugotovilo, da razlaščenci po bančnih izbrisih niso imeli možnosti učinkovitega pravnega sredstva, enako je septembra letos ugotovilo Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP). Ferjan je bil kritičen do odziva Bratuškove ob razglasitvi sodbe ESČP, da je tak razplet pričakovala, saj da to dokazuje, da se je “politika takrat jasno zavedala, kaj počne, da bo s tem kršila človekove pravice”. Poslanec se je zavzel za čimprejšnjo odpravo krivice, storjene imetnikom podrejenega dolga. “Pravica, na katero čakaš nerazumno dolgo, ni več pravica, temveč je krivica,” je sklenil. Rebernik ni upošteval Polnarjevega opomina:

V treh koalicijskih strankah so sicer odboru predlagali sprejetje treh sklepov – da je bil način reševanja bančnega sistema neprimeren in škodljiv za javne finance, da se institucije pozove k pospešitvi prizadevanj za odkritje storilcev, ki so povzročili ali izkoristili sanacijo bančnega sistema za zasebne interese in zoper njih uvede ustrezne postopke, ter da se ministrstvo za finance zadolži za pripravo ocene stroškov sanacije razlastninjenih lastnikov bančnih vrednostnih papirjev ter ovrednotenje njihovega vpliva na prihodnjo fiskalno politiko. Do glasovanja pa zaradi prekinitve seje ni prišlo.

COMMENTS

Wordpress (0)