Se bo finale iskanja guvernerja BS odvil po svetopisemskem pravilu “prvi bodo zadnji in zadnji bodo prvi”? – Po najhujši krizi koalicijo in politične stranke čaka nova preizkušnja imena za guvernerja BS: 1. del – TOPNEWS.si

Se bo finale iskanja guvernerja BS odvil po svetopisemskem pravilu “prvi bodo zadnji in zadnji bodo prvi”? – Po najhujši krizi koalicijo in politične stranke čaka nova preizkušnja imena za guvernerja BS: 1. del



Se bo finale iskanja guvernerja BS odvil po svetopisemskem pravilu “prvi bodo zadnji in zadnji bodo prvi”? – Po najhujši krizi koalicijo in politične stranke čaka nova preizkušnja imena za guvernerja BS: 1. del

Potem ko so oktobra letos v parlamentu “skurili” kandidata predsednika republike Boruta Pahorja za guvernerja Banke Slovenije Primoža Dolenca, se začenja drugi del nadaljevanke o iskanju prvega moža centralne banke. Minuli teden so v senci koalicijske krize zaradi ZIPER-a brez prevelike medijske pozornosti potekala posvetovanja s poslanskimi skupinami o izbiri kandidata za guvernerja Banke Slovenije.

Za položaj se potegujejo Jože Damijan, Igor Masten, Boštjan Vasle, Eva Lorenčič in Tomaž Toplak, po predsednikovih načrtih pa naj bi zakonodajalec o novem guvernerju lahko odločal na decembrski seji. Banka Slovenije je brez guvernerja že od aprila. Generalna sekretarka Pahorjevega urada Nataša Kovač je v torek in sredo obiskala vodje poslanskih skupin. “Prvi krog posvetov je bil namenjen stališčem poslanskih skupin glede petih kandidatov za guvernerja Banke Slovenije,” so navedli v kabinetu predsednika države Boruta Pahorja.

Prihodnji teden pa se začenja nov krog izbire guvernerja Banke Slovenije. Po naših informacijah tudi tokrat nihče od petih kandidatov, ki so se prijavili na razpis, še nima 46 glasov podpore za izvolitev. V političnih kuloarjih se potem, ko je nastala pat pozicija, v kateri favorita Jože Damjan in Igor Masten očitno ne bosta dobila podpore, ugiba kdo od ostalih kandidatov, ki so se prijavili, bi lahko bil kompromisna rešitev, ki bi lahko dobila širšo podporo v parlamentu oziroma, kdo je ime, ki bi ga lahko predlagal predsednik Borut Pahor in bi dobil ne samo 46 glasov ampak morda širšo podporo v parlamentu.

Drugi krog posvetovanj bo stekel prihodnji teden, predvidoma v torek in sredo, ko bo predsednik Pahor z vodji poslanskih skupin skušal ugotoviti, ali kdo od kandidatov, ki ustreza visokim strokovnim kriterijem, uživa tudi potrebno podporo poslank in poslancev. Toda za zdaj nič ne kaže, da bo imel Pahor v drugem poskusu kaj lažje delo.

Predsednik republike Borut Pahor bo v prihodnjih dneh opravil pogovore z vodji poslanskih skupin. Preveril bo njihova stališča do petih kandidatov, ki so se prijavili na razpis: Igorja Mastena, Jožeta Damijana, Boštjana Vasleta, Tomaža Toplaka in Eve Lorenčič. Izbranega kandidata bo predlagal najpozneje v začetku decembra.

V nadaljevanju iskanja novega guvernerja Banke Slovenije, ki že nekaj mesecev deluje z okrnjenim vodstvom, smo poizkušali pridobiti aktualne informacije o aktivnostih poslanskih skupin, ki so v preteklem tednu opravile pogovore s posameznimi kandidati in bodo do konca meseca novembra predsednika države Borutu Pahorju seznanile o možnostih za uspešen zaključek postopka imenovanja guvernerja. Potem ko so mediji favorizirali Jožeta Damjana ali Igorja Mastena, ki očitno nimata možnosti, da bi dobila podporo celotne koalicije ali pa, da bi presegla koalicijsko aritmetiko, se v fokus usmerja ostale tri kandidate, ki so se prijavili na razpis za mesto kandidata za mandatarja.

Glavna favorita med prijavljenimi kandidati za položaj guvernerja Banke Slovenije, profesorja iz ljubljanske Ekonomske fakultete dr. Jože P. Damijan in dr. Igor Masten, ki sta se na razpis prijavila praktično brez ustreznih izkušenj iz korporativnega upravljanja v bančništvu, sta nepričakovano naletela na težave v obliki kritičnih zapisov in kritičnih ocen njunega minulega dela s strani vseh ključnih slovenskih »mainstream« medijev. Po zapisih medijev je obema kandidatoma skupno to, da sta v obdobju, ko je dr. Igor Masten opravljal funkcijo člana nadzornega sveta Nove ljubljanske banke d.d., oba hotela istočasno še zaslužiti s posli za padlega tajkuna Ivico Todorića. Dodatne dvome vzbuja tudi dejstvo, da se je dr. Igor Masten ravno v trenutku, ko bi moral sprejeti odgovornost kot član nadzornega sveta NLB glede prodaje delnic Mercatorja družbi Agrokor leta 2013, skupaj še z nekaterimi drugimi člani nadzornega sveta izločil iz glasovanja in tako z blokado organa upravljanja povzročil, da NLB delnic ni prodala po višji ceni za 120 evr, ampak po bistveno nižji ceni in sicer, za 86 EUR po delnici. Na dan prodaje delnic je dosežena cena predstavljala samo 0,5 kratnik knjigovodske vrednosti delnic Mercatorja.

Stopnjevale so se tudi težave dr. Jožeta P.Damijana, ki ni zdržal medijskega pritiska in se ni držal svoje obljube, ki jo je dal ob vložitvi svoje kandidature in sicer, da do zaključka postopka ne bo dajal izjave za medije. Proti pričakovanjem in v nasprotju s svojo napovedjo, se je že na začetku kampanje zapletel v neproduktivne in težke besedne dvoboje s posameznimi kritičnimi novinarkami in novinarji in se pri tem začel oddaljevati od ključnih problemov, ki so se nakopičili v preteklih letih delovanja Banka Slovenije.

Ko smo pri posameznikih in pri poslanskih skupinah poskušali pridobiti relevantne informacije smo pri večini naleteli na profesionalni molk oziroma na pojasnila, da pogovori s kandidati še potekajo. Kljub temu smo neuradno izvedeli, da večina poslanskih skupin še nima izbranega svojega favorita, in da še vedno analizirajo pridobljene programe.

Boštjan Vasle, direktor Umarja, očitno ni ime, ki bi lahko namesto Jožeta Damjana in Igorja Mastena bil tisti, ki bi bil alternativa. Zato je več razlogov, prvič je imel probleme predvsem z nekdanjo vldajočo stranko SMC, ki mu ni hotela podaljšati mandata za vodenje Umarja, poleg tega pa je v času finančne krize vodil prav UMAR, ki bi prvi moral opozarjati na pasti in nevarnosti, ki so takrat prežale na Slovenijo. UMAR pa je namesto, da bi predvidel padec, še vedno meril visoke odstotke gospodarske rasti, ko so zvonili že vsi alarmni zvonci, in ko je bil ogenj že v strehi. Posledice so bile za Slovenijo katastrofalne.

KOMENTARJI

TOPNEWS (0)