Anonimka proti Francu Kanglerju – Gibanje za enakopravnost državljanov – ZAVSENAS nad Kanglerja z obtožbami o korupciji, mobingu, samomorih in spolnem nadlegovanju zaposlenih – TOPNEWS.si

Anonimka proti Francu Kanglerju – Gibanje za enakopravnost državljanov – ZAVSENAS nad Kanglerja z obtožbami o korupciji, mobingu, samomorih in spolnem nadlegovanju zaposlenih



Anonimka proti Francu Kanglerju – Gibanje za enakopravnost državljanov – ZAVSENAS nad Kanglerja z obtožbami o korupciji, mobingu, samomorih in spolnem nadlegovanju zaposlenih

Zvezde letos očitno niso naklonjene Francu Kanglerju, lahko bi rekli, da letos res ni Kanglerjevo leto. Potem ko je njegova Nova Slovenska ljudska stranka podpisala sporazum s stranko Glas za otroke in družine o skupnem nastopu Združene desnice Kangler & Primc na volitvah in se je Franc Kangler že videl v parlamentu, je kot strela z jasnega udarila novica o zavrnitvi liste v volilni enoti 4 in 6 na Gorenjskem in Dolenjskem. Kot da se je vse zarotilo proti Francu Kanglerju, saj je Aleš Primc sporočil, da Glas za otroke in družine “odstopa od volitev v vseh volilnih enotah in prosijo svoje volivce, da volijo SDS ali kakšno drugo pomladno stranko, ki lahko pride v Državni zbor”.

Po informacijah Reporterja, naj bi se Primc za takšno odločitev posvetoval s prvakom SDS Janezom Janšo, s katerim se pogosto sestaja, o takšni možnosti pa naj bi se pogovarjal tudi s Francem Kanglerjem, predsednikom programskega sveta Nove ljudske stranke, ki je sooblikovalka koalicijo Združena desnica. Ta sicer še ni odločala o »odstopu iz volitev in podpori SDS«.

Anonimka z naslovom Dosje Golob, ki ima več nadaljevanj, v prvem delu z naslovom: Kdo je Franc Kangler? Kanglerju očita, da je “z močno preplačanimi ali nasedlimi projekti, kot so Lutkovno gledališče, Marifarm, Vzpenjača in Toplarna, finančno povsem izčrpal in močno prezadolžil občinsko blagajno s projekti občine, ki so povzročili nasedlost kreditov nekdanjih gradbenih baronov Blaža Mlinariča, lastnika MTB in Marjana Pinterja, lastnika KONSTRUKTORJA je pomagal izkopati bančno luknjo in s tem ogrozil bančni sistem, v sramoto mestu pa zapustil nedograjeno nakazo v centru mesta pri Večeru in hektar veliko gradbeno jamo ob Ruški cesti v Mariboru. Njegovo ravnanje ni prav nič krščansko, saj ga vodita napuh in pohlep, dejanska finančna luknja, za katero je neposredno ali posredno odgovoren pa presega 100 milijonov EUR”.

Avtor(ji) anonimke, pod vsakim nadaljevanjem je sicer podpisan za gibanje Janez Paternost, so “na podlagi javno dostopnih podatkov in po pogovorih z ljudmi, ki so bili Kanglerjevi sopotniki ali sodelavci izdelali študijo njegovih ravnanj, zlorab, spletk in napačnih odločitev, ki so imele usodne posledice za vse ljudi, ki živimo v mestu ob Dravi. Naš namen je, da ljudem tehtno in argumentirano prikažemo pravo resnico o tem, kdo Franc Kangler v resnici je, kaj počne in kako počne stvari, kakšne metode uporablja in kakšen odnos ima do lokalne samoupravne skupnosti in do države. Kanglerja ne bomo žalili in neosnovano blatili (želimo mu vse dobro, še bolj pa si prizadevamo za skupno dobro), temveč bomo argumentirano in brez olepševanja predstavili vse, kar je širši javnosti o njem ostalo prikritega, da bi v ljudeh vzbuditi razumno odločitev, naj mu zaradi njegovih preteklih zavržnih ravnanj, na prihajajočih volitvah onemogočijo ponovni vstop v politiko,”
med drugim pišejo avtorji anonimke.

….”Z vztrajnostjo in denarjem, ki si ga je z leti nagrabil, je Kangler s pomočjo vplivnih odvetnikov, nezainteresiranega pravosodja in nekaterih desnih politikov, vse postopke na sodišču izničil, jeseni 2017 pa je z vstopom v državni svet postal spet politično aktiven, kar je svojevrsten fenomen. Njegov pravi cilj je ponovni vstop v parlament in morda celo v vlado, v kolikor mu to ne bi uspelo, pa je njegova želja, da ponovno zavlada Mariboru. Za naskok na državno politiko je celo ustanovil Novo ljudsko stranko, ki naj bi temeljila na civilizacijskih temeljih krščanske Evrope, na vladavini prava, na spoštovanju ustavno zagotovljenih človekovih pravic in svoboščin ter na zakonitosti postopkov, zlasti v prid t.i. malemu človeku….”

Avtorji anonimke Kanglerju med drugim očitajo, da je “v času županovanja v občini vzpostavil sistem totalnega nadzora nad sodelavci, več let trajajočega in sistematičnega mobinga nekaterih zaposlenih, klientelizma in privilegiranja posameznikov. Zaposleni so zaradi njegove agresivnosti odhajali na bolniške, jemali pomirjevala in menjavali zaposlitev. Več uradnikov je v času njegovega mandata hudo zbolelo, nekateri so iz obupa poskušalo storiti samomor. Franc Kangler je vsaj soodgovoren tudi za smrt svojega dolgoletnega sodelavca, ki si je vzel življenje. Podobno je ravnal tudi s svojo, sedaj že nekdanjo ženo Tatjano, večino svojih nekdanjih podpornikov in političnih sopotnikov pa je slej ko prej pustil na cedilu….

Kangler je občino spremenil v svoj privatni Rajski vrt, ki ga je užival pred očmi celotne občine. Več mlajših sodelavk, ki so dobile zaposlitev kot podmladek stranke, ki jo je Kangler vodil v Mariboru, je prisilil v ljubezenska razmerja, v zameno za spolne usluge pa jim je podeljeval dobro plačana uradniška delovna mesta na občini in v javnih podjetjih, dobivale so dodatke pri plači, njihovi družinski člani pa prednost pri zaposlovanju, sklepanju svetovalnih pogodb in pridobivanju pomembnih ter velikih občinskih poslov in druge ugodnosti. Kljub sklicevanju na krščanske vrednote Kangler Boga ne spoštuje, saj je glede na dosedanje ravnanje prekršil večino božjih postav, prav gotovo pa drugo, šesto, sedmo, osmo, deveto in deseto božjo zapoved. Kazenski postopki so po njegovem politične zarote, sam pa je žrtev, za kar mu je priča Bog.”

Vse navedeno utrjuje prepričanje, da Franc Kangler ni zaupanja vreden človek, saj si zaradi svojih karakternih lastnosti in zaradi negativnega in podcenjujočega odnosa do sodržavljank in sodržavljanov in do družbene lastnine, ne zasluži ponovnega vstopa v politiko. Franc Kangler zato ne sme ponovno postati nosilec katerekoli javne funkcije v Republiki Sloveniji.

Državljane zato pozivamo, da na prihajajočih volitvah Kanglerju preprečijo ponovni vstop v politiko, s tem, da svoj glas namenijo drugemu politiku, ki bo zagovarjal in dokazoval poštenje in resnico oziroma politični stranki, ki s Kanglerjem v nobenem oziru ne sodeluje in ne bo sodelovala.”

V drugem delu tako imenovanega Dosjeja Golob z naslovom: Franc Kangler ni legitimni kandidat za politika anonimni avtorji Kanglerju očitaj, da ne govori resnice. “Laže novinarjem in preko njih vsakomur izmed nas, saj zatrjuje neresnične stvari o domnevnih zarotah in krivičnem sodnem preganjanju, čeprav ve, da je vse, kar so mu očitali policisti in tožilci, čista resnica, rad se samohvali in sicer z dosežki, ki niso rezultat njegovega dela, temveč stvar splošnega družbenega razvoja, laže na sodiščih, saj trdi, da so vsi kazenski postopki posledica politične zarote, čeprav dokazi izpričujejo črno na belem, manipulira s svojimi političnimi partnerji in z intrigami in spletkarjenjem doseže notranji razdor in sprtost. Kangler je zavzeto lagal tudi svoji ženi Tatjani, jo vseskozi varal z drugimi ženskami in z njimi preživljal prosti čas, si izmišljal službena potovanja, ženo pa prepričeval, da ima dela čez glavo. Lagal je nenazadnje tudi svojim ljubicam, ki so se pred koncem njegovega mandata med seboj hudo sprle, saj se “njihov župan” ni mogel odločiti, katera je njegova prva izbranka. Lagal je tudi svojim političnim botrom, mecenom, “rdečim direktorjem”, ki so mu pomagali, da je leta 1996 zasedel sedež v parlamentu in leta 2006 županski stol, kasneje pa jih je drugega za drugim onemogočil in odstranil. Franc Kangler ni zaupanja vreden človek, saj besede ne drži in tudi svoje najbolj lojalne podpornike in sodelavce pusti na cedilu in zavrže takoj, ko najde boljšo priložnost”.

Ta del anonimke se sicer začne z posvetilo, da je “namen zapisa ljudem pokazati, kdo v resnici je Franc Kangler.

…Zaradi obremenjenosti z zlorabami in korupcijo je slovenska policija 4. maja 2011 izvedla obsežne kriminalistične preiskave pri Francu Kanglerju in pri nekaterih drugih nosilcih javnih pooblastil Mestne občine Maribor. Pred tem so prisluškovali Kanglerjevim telefonom, pridobili pa so tudi obsežno dokumentacijo o nezakonitih poslih, ki jih je naročil oziroma izpeljal Kangler. Nekdanji mariborski župan vseskozi zatrjuje, da ni storil ničesar nezakonitega in da gre za zaroto zoper njega, ki so jo v spregi s policijo izvedle stranke slovenske levice, t.i. sile kontinuitete. Kljub temu, da je kar nekaj ovadb zoper Kanglerja že padlo, še več pa zastaralo, ni moč zanikati dejstva, da so se dogodki, ki so bili posneti s sprisluhi resnično zgodili, zato je že samo to, kar je bilo mogoče zaslediti v medijih, ki so poročali z obravnav na sodišču, več kot zadosten razlog, da Kangler kot politik nikdar več ne sme prestopiti praga parlamenta oziroma občine.

Francu Kanglerju, ki je končal kadetnico šolo za miličnike, v anonimki očitajo, da “nikdar ni bil Mariborčan in je leta 2006 z zavestno in namerno lažjo o stalnem prebivališču kandidiral za župana Maribora in zmagal. Tudi v času županovanja je vseskozi živel v Dupleku, res pa je, da je v Radvanju pod Pohorjem z denarjem, ki ga je prejel od Blaža Mlinariča iz družbe MTB, kupil stanovanje in se v njem prijavil. Tudi sedaj je Dupelčan, saj se sam hvali s kmetovanjem na svojem posestvu v Zimici. Kanglerju je za Maribor malo mar, ker se zaveda, da ga prebivalci Mestne občine Maribor sprejemajo kot kmeta in ne kot prizadevnega in častnega krajana drugega največjega mesta v Sloveniji. Kangler je povzpetnik, ki si je mestno hišo prilastil za svoje privatne rabote, kaj malo mar pa mu je bilo za mesto in za ljudi, ki tu živijo. Za župana Maribora je kandidiral z namenom, da se dokoplje do politične moči in s tem do občinske blagajne, iz katere je potrošil ogromno denarja davkoplačevalcev za nekatere povsem nerealne in zavožene projekte in da na občini in v javnih zavodih zaposli čim več ljudi, ki so ga podpirali in so doma iz Dupleka. V šestletnem obdobju županovanja mu je to na žalost uspelo. Mariborčanke in Mariborčani, ne pustite se ponovno speljati na led Kanglerjevi demagogiji o njegovem boju za “malega človeka”, saj vas bo Kangler samo izkoriščal. Resnično majhen človek je zaradi svoje izprijenosti in nemorale pri tem le Franc Kangler, ker je oseba, ki ni zaupanja vredna in torej ne sme ponovno zasesti nobene vidnejše vloge v družbeni sferi”.

Najočitnejši argument za Kanglerjevo neprimernost za opravljanje javnih funkcij je njegova obremenjenost s klientelizmom in korupcijo. Kazenske postopke, ki jih je sprožilo tožilstvo, s pomočjo pretkanih in dobro plačanih odvetnikov zavlačuje, tako, da so nekateri celo zastarali, kljub temu pa ga je doletela še vedno veljavna pravnomočna obsodba v zadevi Astrid Bah. Pred volitvami je bistveno vprašanje, ali si Maribor želi, da ga zastopa ali mu celo vlada oseba, ki je obremenjena s klientelizmom in korupcijo, ki je brez moralno etičnih vrednot, ki ga žene sla po maščevanju, nadzoru nad ljudmi in moči nadvladanja šibkejših, ali si torej želimo na mestu zakonitega predstavnika nas vseh pravnomočno obsojenega človeka, se sprašujejo avtorji anonimke.

V tretjem delu dosjeja Golob z naslovom: Franc Kangler je parazit naše družbe Franc Kangler mu anonimka očita “izkorišča veze in poznanstva, ki si jih je spletel v času politične aktivnosti in unovčuje kredite, ki jih zaradi te ali one zasluge upravičeno pričakuje od ljudi na pozicijah, ki so, kakor on sam, proces osamosvojitve in lastninsko preoblikovanje izkoristili za pridobivanje moči, za nadzor nad ljudmi in za bogatenje.To mu omogoča, da je vedno v dogajanju, je vseprisoten in čuječ, v poziciji za naskok ali vstop v to ali ono veliko zgodbo.”

….”Franc Kangler meni, da ima zasluge, saj je veteran vojne za Slovenijo, kot poslanec DZ je vodil t.i. pivovarsko vojno, bil je član odborov in komisij, državo je zastopal v evro atlantskih povezavah, nadziral je domače obveščevalne službe in je najuspešnejši župan v zgodovini Maribora. Prepričan je, da ima zaradi teh zaslug poseben status. Je oseba, ki se jo mora občudovati in poslušati,saj je vpliven in vzbuja spoštovanje, pri marsikom tudi strah. Zato lahko pove kar hoče in izpelje kar si zamisli, saj je suvereni politik, svobodnjak, ki si upravičeno lasti pravico do interpretacije resnice. Zaradi vsega navedenega ga država ne bi smela opominjati na sicer redke napake.Imeti bi moral politično in vse vrste drugih imunitet. Policija ga ne bi smela vabiti na razgovore, kaj šele zasliševati. Dacarji ga ne bi smeli vprašati od kod mu premoženje, sodišča pa bi se ga morala na široko izogibati. Kajti on ni NAVADEN. Po naravi stvari je namreč nedotakljiv, morale in zakonov ne more kršiti, ker je nezmotljiv, pravila pa zanj ne obstajajo. Kangler upošteva samo tisto, kar oceni kot pravilno po lastni presoji. Vse drugo zanika v skrajnem egoizmu. Ko presoja, gre za njegovo odločitev o ustreznosti, ta pa temelji na lastni percepciji o tem, kaj je prav in kaj narobe. Ugotovitvam drugih nasprotuje, če ga le te postavljajo na laž se zateče k demagogiji, svojo resnico in svoj prav pa je pripravljen braniti z vsemi sredstvi. Predpise in zakone upošteva selektivno, odločbe pravosodja, ki ga krivijo in bremenijo zanika, hurorsko pa nazdravlja sladkim zmagam izbojenim pred kastriranim pravosodjem.Javno izpostavlja policiste in tožilce, ki so se ga drznili obravnavati, jih sramoti in ovaja, pri tem pa se sklicuje na ustavo in na sodbe evropskih sodišč”.

Kangler upošteva zgolj tisto, kar mu je v prid in mu prinaša koristi, podobno pa ravna tudi z ljudmi. Večini nasprotuje, saj ne prenese boljših in pametnejših od sebe, teh pa ni malo. Mržnjo do njih izraža na glas in neposredno, napada jih na ulici, v medijih, ali pred sodiščem. Vpletenost v kriminalne posle zanika, pri čemer šteje, da je že njegova izjava sama po sebi zadosten dokaz. Brani se z neverjetnimi zgodbami, v katere vpleta fantastične dogodke, ki naj bi vplivali, da se je znašel v zanj nesrečni poziciji. Podporo išče pri svojih somišljenikih, potuho pa pri tistem delu politike, ki jo je nekoč v preteklosti najbolj napadal in ji povzročil največ škode. Branijo ga razvpiti odvetniki, ki imajo metode in sredstva, da lahko vplivajo na posamezne tožilce in sodnike.

Franc Kangler nikdar ničesar ne prizna. Je človek, ki od družbe in posameznikov zgolj jemlje, v zameno pa daje le kritiko, gnev in sovraštvo. Je parazit te družbe, ki pozna samo svoje pravice in svoboščine, ne pa materialnih in zlasti moralnih dolžnosti. S tem ko v pričo moralne in materialne resnice zanika krivdo in ne prevzema odgovornosti za svoja ravnanja, škoduje družbi in slehernemu posamezniku in daje slab zgled ter jasno sporočilo, da kot skupnost ne moremo napredovati, dokler nas bodo zastopali takšni ljudje kot je Kangler.”

Golob 1
Golob 2
Golob 3

KOMENTARJI

TOPNEWS (0)