(V ŽIVO) “Pričakujem odstop” – Urška Klakočar Zupančič, zaradi medijskega razkritja o popoldanskem s.p. – ju, pričakuje odstop ustavnega sodnika Klemna Jakliča – TOPNEWS.si

(V ŽIVO) “Pričakujem odstop” – Urška Klakočar Zupančič, zaradi medijskega razkritja o popoldanskem s.p. – ju, pričakuje odstop ustavnega sodnika Klemna Jakliča

19. aprila 2024
(V ŽIVO) “Pričakujem odstop” – Urška Klakočar Zupančič, zaradi medijskega razkritja o popoldanskem s.p. – ju, pričakuje odstop ustavnega sodnika Klemna Jakliča

Razkritje, da je ustavni sodnik Klemen Jaklič, poleg dela ustavnega sodnika, bil kar pet let popoldanski samostojni podjetnik je danes na tiskovni konferenci komentirala  tudi predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič. Ustavni sodnik Klemen Jaklič je bil v času opravljanja funkcije kar pet let tudi popoldanski samostojni podjetnik, čeprav je ustavnim sodnikom prepovedana pridobitna dejavnost, danes piše tednik Mladina. Predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič bo zadevo predala KPK. Če očitki držijo, pričakuje, da bo Jaklič odstopil z mesta ustavnega sodnika.

 

Ustavni sodniki so prvi, ki se morajo držati svojih lastnih načel in paziti na svoj ugled in integriteto, je med drugim dejala Urška Klakočar Zupančič v izjavi za medije na kateri je predstavila pobudo za spremembo zakon o parlamentarni preiskavi. Pobudo za parlamentarno preiskavo bi po noveli , ki jo predlaga Klakočar Zupančičeva po novem presojalo prav ustavno sodišče. Predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič je danes v parlamentarni postopek vložila predlog novele zakona o parlamentarni preiskavi, ki uvaja predhodni preizkus zahteve za parlamentarno preiskavo na ustavnem sodišču, če bi zakonodajno-pravna služba DZ ugotovila, da obstaja dvom glede ustavne dopustnosti zahteve za parlamentarno preiskavo.

“Novela daje možnost določenim predlagateljem, da na ustavnem sodišču sprožijo tako imenovan postopek, po katerem bi ustavno sodišče odločilo o tem, ali je zahteva za parlamentarno preiskavo ustavno dopustna,” je v izjavi za medije novost, ki jo prinaša novela, predstavila Klakočar Zupančič.

Novela predvideva tudi rok za odločitev ustavnega sodišča, in sicer 30 oz. 60 dni, odvisno od tega, ali bi ustavno sodišče presojalo ustavnost zahteve za parlamentarno preiskavo ali bi presojalo ustavnost odloka za parlamentarno preiskavo. Novela namreč govori o obeh, je pojasnila.

Meni, da je prav, da pri parlamentarnih preiskavah obstajajo varovalke, saj je preiskava ustavno-pravni institut, s katerim DZ izvaja nadzorno funkcijo nad nosilci drugih javnih funkcij, kar pomeni, da mora DZ pri tem paziti na načelo delitve oblasti ter paziti na človekove pravice in temeljne svoboščine vseh udeležencev v njej. Ta načela so bila velikokrat kršena, na kar je opozarjala tudi zakonodajnopravna služba DZ, je dodala. ” Čas je, da parlamentarno preiskavo končno dvignemo na tisto raven, na kateri bi morala biti že od vsega začetka in pa da se ta institut ne uporablja več za politična obračunavanja med političnimi strankami,” meni.

Predsednik SDS Janez Janša je na družbenem omrežju X Svobodi, iz katere prihaja tudi predsednica DZ, očital, da želijo s tem predlogom omejiti parlamentarno preiskavo. Klakočar Zupančič pa se je na to odzvala, da tudi politična desnica pozna mnenja evropske komisije in odločitve ustavnega sodišča, ki do sedaj niso bile izvršene. “Če bo DZ sprejel to novelo, potem mislim, da se s takimi vprašanji ne bomo več ukvarjali,” je dodala.

Evropska komisija je namreč v svojem poročilu o vladavini prava že nekajkrat opozorila na ustrezno ureditev parlamentarne preiskave, nanašala pa se je na zadevo Kangler in odločitve ustavnega sodišča, “ko se je poskušalo s parlamentarno preiskavo posegati v neodvisnost sodnikov in državnih tožilcev”, je navedla. Na tej podlagi je septembra 2022 ustanovila delovno skupino, katere naloga je bila priprava te novele in novele poslovnika o parlamentarni preiskavi, “kjer bi se vse to upoštevalo”, je dodala.

“To nima opraviti z nobeno od predlaganih ali parlamentarnih preiskav, ki so že v teku,” je zatrdila glede očitkov, da se takšna novela vlaga zaradi zahteve državnega sveta za ustanovitev preiskovalne komisije, ki bi pod drobnogled vzela poslovanje podjetij Gen-I in Star solar in financiranje največje vladne stranke premierja Roberta Goloba Gibanje Svoboda.

DZ mora namreč skladno s poslovnikom komisijo ustanoviti. Predsednica DZ Klakočar Zupančič pa je zaradi potencialne nezakonitosti ali celo neustavnosti DS pozvala k dopolnitvi zahteve. Zakonodajno-pravna služba DZ je namreč presodila, da je opredelitev in obrazložitev javnega interesa preveč splošna, nedoločna in pomanjkljiva ter ne dosega zahtevanega standarda opredelitve javnega interesa. DS pa zahteve, kot je navedla, ne bo dopolnjeval.

Časovni potek sprejetja tega predloga novele po njenih besedah ni znan. Predlog novele bo imel bo svoj časovni potek, ustanovitev parlamentarne preiskave, ki bi se ukvarjala s posli sedanjega predsednika vlade, pa svojega, je dodala. Podporo k predlogu novele bo  iskala v koaliciji, je še dejala predsednica DZ.

Glede ustavnega sodnika pa je novinarsko vprašanje, kaj pomeni, v primeru, da so navedbe o sočasnosti opravlja sodniške in podjetniške funkcije, za vse primere oziroma za vso delo, ki ga je opravil, kot ustavni sodnik Klakočarjeva dejala: “Zelo dobro vprašanje na katerega vam trenutno ne morem odgovoriti. Jaz upam, da boste tudi od ustavnega sodišča dobili potrebna pojasnila. Jaz lahko v okviru svojih pristojnosti zadevo predam na komisijo za preprečevanje korupcije. Ne bom pa ne kot predsednica državnega zbora, ampak kot Urška Klakočar Zupančič, kot pravnica pozivala k ničemer razen temu, da pričakujem odstop”.

Jaklič je bil za ustavnega sodnika izvoljen spomladi 2017, decembra istega leta pa je odprl s.p., ki ga je zaprl pred dvema tednoma, 2. aprila letos. Verjetno je, da je kot samostojni podjetnik predaval na eni od fakultet, piše Mladina.

Ob tem dodaja, da zakon o ustavnem sodišču določa, da so ustavni sodniki poleg zaposlitve na ustavnem sodišču lahko 20-odstotno dopolnilno zaposleni za dejavnosti visokošolskega učitelja, znanstvenega delavca ali visokošolskega sodelavca. “Za to potrebujejo soglasje predsednika ustavnega sodišča, ki ga ima v tem mandatu šest sodnic in sodnikov, med njimi pa Jakliča ne najdemo,” navaja tednik.

Zakonodaja ustavnim sodnikom omogoča, da kako predavanje ali raziskovalno delo izvedejo tudi prek avtorske pogodbe. V kakšnem obsegu to počno, pa na ustavnem sodišču ne preverjajo, prav tako nimajo podatkov, ali ustavni sodniki dodatno služijo na kak drug, prepovedan način, so pojasnila navedli pri Mladini.

Ob tem se sprašujejo tudi, ali bi morala Jakliču sodniška funkcija prenehati, saj zakon o ustavnem sodišču v 16. členu določa, da mora ustavni sodnik najpozneje v treh mesecih od dneva izvolitve prenehati z opravljanjem pridobitne dejavnosti, če tega ne stori, pa mu preneha funkcija sodnika ustavnega sodišča.

Na ustavnem sodišču so o tem za tednik navedli le, da je zakonodaja jasna in ne predvideva kakega posebnega odločanja ustavnega sodišča, ki z okoliščinami konkretnega primera tudi sicer ni seznanjeno.

Mladina je ob tem spomnila še na primer upravne sodnice Petre Stanonik Bošnjak, ki je v času, ko ji je sodniška funkcija mirovala, odprla s. p. za pravno svetovanje, na kar sta se upravno sodišče in sodni svet odzvala s sklepom o odvzemu trajnega sodniškega mandata, pravilnost sklepa pa je potrdilo tudi vrhovno sodišče.

 

NEWER POST
OLDER POST

COMMENTS

Wordpress (0)

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.