Reševanje bank – Federal Reserve je bankam posodila 300 milijard dolarjev nujnih sredstev, švicarska centralna banka pa je banki Credit Suisse zagotovila 54 milijard dolarjev – TOPNEWS.si

Reševanje bank – Federal Reserve je bankam posodila 300 milijard dolarjev nujnih sredstev, švicarska centralna banka pa je banki Credit Suisse zagotovila 54 milijard dolarjev

Reševanje bank – Federal Reserve je bankam posodila 300 milijard dolarjev nujnih sredstev, švicarska centralna banka pa je banki Credit Suisse zagotovila 54 milijard dolarjev

Banke s pomanjkanjem denarja so si v zadnjem tednu pri Federal Reserve izposodile približno 300 milijard dolarjev, je v četrtek sporočila centralna banka.

Skoraj polovica denarja – 143 milijard dolarjev – je šla holdingom za dve večji banki, ki sta propadli v zadnjem tednu, Silicon Valley Bank in Signature Bank , kar je sprožilo vsesplošen preplah na finančnih trgih. Fed ni identificiral bank, ki so prejele drugo polovico financiranja, ali povedal, koliko jih je to storilo.

Holdinga za obe propadli banki je ustanovila Zvezna korporacija za zavarovanje depozitov, ki je prevzela obe banki. Denar, ki so si ga izposodili, so uporabili za plačilo svojih nezavarovanih vlagateljev, pri čemer so kot zavarovanje dali obveznice v lasti obeh bank. FDIC je zagotovil vračilo posojil, je dejal Fed.

Številke dajejo prvi vpogled v obseg pomoči Feda finančnemu sektorju po propadu obeh bank prejšnji konec tedna.

Preostanek denarja so si izposodile banke, da bi zbrale gotovino – verjetno vsaj delno za poplačilo vlagateljev, ki so poskušali dvigniti svoj denar. Številne mega banke, kot je Bank of America, so poročale o prejemanju prilivov sredstev od manjših bank po propadu bank prejšnji konec tedna.

Dodatnih 153 milijard dolarjev izposojanja pri Fedu v zadnjem tednu je prišlo prek dolgotrajnega programa, imenovanega “diskontno okno”; dosegla je rekordno raven za ta program. Banke si lahko iz diskontnega okna izposojajo do 90 dni. Običajno se v določenem tednu prek tega programa izposodi le približno 4 do 5 milijard dolarjev.

Fed je posodil dodatnih 11,9 milijarde dolarjev iz nove posojilne sheme, ki jo je objavil v nedeljo. Novi program bankam omogoča, da dvignejo gotovino in izplačajo vse vlagatelje, ki dvignejo denar. Michael Feroli, ekonomist pri JPMorgan Chase, je v poročilu o raziskavi dejal, da je pomoč Feda za zdaj približno polovica tiste, ki je bila med finančno krizo pred 15 leti.

“Vendar je to še vedno velika številka,” je dejal. »Kozarec na pol prazen pogled je, da banke potrebujejo veliko denarja. Napol poln kozarec je, da sistem deluje, kot je predvideno.« Fed je s nujnim posojilom prejšnji teden poskušal odpraviti glavni vzrok propada obeh bank: Silicon Valley Bank in Signature Bank sta imeli v lasti milijarde dolarjev na videz varnih zakladniških in drugih obveznic, ki so plačevale nizke obrestne mere.

V preteklem letu, ko je Fed vztrajno zviševal svojo referenčno obrestno mero, so se donosi na dolgoročnejše zakladne in druge obveznice povečali. To pa je zmanjšalo vrednost nižje donosnih državnih obveznic, ki so jih imele banke. Posledično banke niso mogle zbrati dovolj denarja s prodajo svojih zakladnic, da bi poplačale številne vlagatelje, ki so poskušali svoj denar dvigniti iz bank. Šlo je za klasičen bančni beg .

Posojilni programi Feda, zlasti nov instrument, ki ga je predstavil v nedeljo, finančnim institucijam omogočajo, da obveznice položijo kot zavarovanje in si zanje izposodijo, namesto da bi jih morale prodati. Fed je dejal, da je za svojo novo posojilno shemo prejel 15,9 milijarde dolarjev zavarovanja, kar je več od 11,9 milijarde dolarjev, ki jih je posodil. Banke včasih zagotovijo Fed zavarovanje pred izposojo. To nakazuje, da je v teku dodatno posojilo.

 

 

Švicarska centralna banka bo banki Credit Suisse zagotovila skoraj 54 milijard dolarjev sredstev in tako okrepila njeno likvidnost po krepkem padcu delnic, je sporočila Credit Suisse. Centralna banka je namreč presodila, da Credit Suisse izpolnjuje kapitalske in likvidnostne zahteve, ki veljajo za sistemsko pomembne banke.

Credit Suisse je v sporočilu za javnost, ki ga navaja francoska tiskovna agencija AFP, zapisala, da bodo likvidnostna sredstva centralne banke v višini 50 milijard frankov (53,7 milijarde dolarjev) pripomogla k okrepitvi osrednje dejavnosti banke. Centralna banka bo sicer ob zagotovitvi likvidnosti odkupila tudi do tri milijarde frankov dolga banke.

Credit Suisse bo tako prva večja globalna banka, ki jo bodo reševali po letu 2008.

“To kaže na odločno akcijo centralne banke, da okrepi Credit Suisse v času strateškega prestrukturiranja, ki bo vodilo v večjo vrednost za naše stranke in delničarje,” je dejal izvršni direktor banke Ulrich Koerner. Dodal je: “Moja ekipa in jaz smo odločeni, da gremo naprej v smeri, ki bo vodila v bolj enostavno in bolj osredotočeno banko, delujočo na podlagi potreb svojih strank.”

Credit Suisse so v zadnjih letih pretresli številni škandali, tečaj delnice pa je strmoglavil v sredo, ko je večinski lastnik Savdska nacionalna banka zavrnil nadaljnje finančne injekcije v banko, če bi se te izkazale za potrebne.

“Zdaj imamo v lasti 9,8 odstotka banke. Če presežemo 10 odstotkov, začnejo veljati nova pravila in nismo naklonjeni novemu regulativnemu režimu,” je v pogovoru za Bloomberg TV dejal predsednik Savdske nacionalne banke Amar Al Hudairi.

Predsednik uprave Credit Suisse Axel Lehmann je sicer že v sredo miril trge, da banka ne potrebuje pomoči in da težave banke ne gre primerjati s propadom ameriških bank SVB in Signature.

Delnice so se v sredo med trgovanjem znižale za več kot 30 odstotkov in padle rekordno nizko, trgovalni dan pa končale 24,24 odstotka nižje pri 1,697 švicarskega franka.

Kot po poročanju nemške tiskovne agencije dpa navajajo v Credit Suisse, je banka še vedno kapitalsko trdna, depoziti strank pa so varni. Spomnili so na proces prestrukturiranja, ki teče, in dodali, da bo Credit Suisse čez dve leti drugačna banka – bolj stabilna in bolj osredotočena na Švico.

COMMENTS

Wordpress (0)