Kaj zdaj? Nemčija v največji politični krizi v zadnjih 70-ih letih – trije možni scenariji po propadlih pogajanjih za sestavo vlade – TOPNEWS.si

Kaj zdaj? Nemčija v največji politični krizi v zadnjih 70-ih letih – trije možni scenariji po propadlih pogajanjih za sestavo vlade



Kaj zdaj? Nemčija v največji politični krizi v zadnjih 70-ih letih – trije možni scenariji po propadlih pogajanjih za sestavo vlade

V nedeljo zvečer, natančneje deset minut do polnoči, je Christian Lindner, lider Stranke svobodnih demokratov (FDP), stopil pred novinarje skupaj s pogajalsko skupino o “Jamajški” koaliciji in sporočil, da se njegova stranka umika s pogajanj z Angelo Merkel. ” Bolje je ne biti v vladi, kot pa slabo vladati,” je izjavil Lindner. Kaj bo sledilo? Nemški Fokus je predstavil tri možne opcije.

1. Kljub vsemu velika koalicija

Vsi vodilni politiki v Socialdemokratski stranki Nemčije (SPD), od predsednika Martina Schulza pa do predsednice poslanske skupine Andree Nales, so izključili možnost velike koalicije. Neposredno po volitvah je Schulz odločno najavil, da odhaja v opozicijo, je pa poudaril, da je SPD vsak trenutek pripravljena oditi na nove volitve.

Doslej je vse bilo na nivoju teoretiziranja, piše Fokus. V tem trenutku je koalicija CDU/SCU in SPD-a edina zveza, ki lahko zagotovi večino. S tem pa bi bili Socialdemokrati izpostavljeni vse večjim pritiskom, da prevzamejo državno-politično odgovornost. Podpredsednik stranke Ralf Stegner je še sinoči poskušal preprečiti tovrstne pritiske: ” Izhodišče SPD-ja se ni spremenilo. Nimamo mandata za novo veliko koalicijo,” je izjavil Stegner. Lahko pričakujemo, da bo nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier izvedel rahel pritisk na svoje stare strankarske kolege, da bi še enkrat preučili možnost oblikovanja velike koalicije.

merkel kriza politicna steinmeier

Ni skrivnost, da bi minister za zunanje zadeve in bivši predsednik SPD-ja Sigmar Gabriel zelo rad ostal na položaju zunanjega ministra v okviru velike koalicije.

Malo verjeten scenarij, po katerem bi velika koalicija le prišla v poštev, je pojasnil tedanji predsednik poslanske skupine SPD Thomas Oppermann neposredno pred volitvami: v kolikor bi se Merklova umaknila, bi bila to “zares nova situacija”, je dejal v oddaji voditelja Markusa Lanza.

Z Merklovo ali brez nje: za socialdemokrate bi bilo bolje, da še enkrat preučijo stališče, saj ne kaže prav dobro, da bo SPD v primeru novih volitev nagrajena, ker je dobrobit stranke postavila pred dobrobitjo države, ocenjuje Fokus.

2. Manjšinska vlada

Kanclerka Angela Merkel bi lahko oblikovala manjšinsko vlado, na primer s Stranko svobodnih demokratov (FDP) ali z Zelenimi. V tem primeru vladajoča koalicija ne bi mogla sprejeti niti enega zakona brez podpore poslanske skupine opozicijske stranke. Merklova bi si morala tako zagotoviti nekaj deset glasov opozicije.

Zaradi tega je malo verjetno, da bi se Merklova spustila v kaj takega, saj je vedno poudarjala, da želi oblikovati stabilno vlado.

V nekaterih državah je takšen model že običajna praksa. Izkušeni kolegi iz Krščansko-demokratske unije (CDU) so doslej že svetovali kanclerki, naj oblikuje manjšinsko vlado. Merklova si je zagotovo čisto drugače predstavljala svoj zadnji mandat, vendar pa bi utegnila manjšinska vlada biti pametnejša kot pa tretja opcija.

3. Najbolj verjetne so ponovne volitve

V tem trenutku se nove volitve zdijo kot najbolj verjetna varianta, le pot do njih je trnova, saj v nemški Ustavi obstajajo prepreke za to.

Preden se nemški državljani ponovno odpravijo na volišča, mora biti Bundestag razpuščen. Preden pa se to zgodi, mora biti izvoljen kancler. Po 63. členu nemške Ustave, bi bil scenarij sledeči: predsednik Frank-Walter Steinmeier predlaga parlamentu izvolitev Merklove za kanclerko. V kolikor za to ne glasuje potrebna večina, se lahko glasovanje ponovi v roku 14-ih dni. Če Merklova niti v drugem krogu ne dobi večine, v tretjem krogu zadostuje izvolitev z relativno večino glasov, ki bi jo Merklova gladko dobila.

V tem primeru bi imel predsednik Steinmeier dve možnosti: da imenuje Merklovo za kanclerko ali da razpusti parlament. Za tako odločitev bi imel sedam dni časa. Če se odloči za razpustitev parlamenta, se morajo volitve izvesti v roku dveh mesecev.

Velik “ČE” v primeru ponovljenih volitev

Aktualne raziskave javnega mnenja kažejo, da nove volitve ne bi kaj dosti spremenile in da ne bi prinesle koristi niti Jamajški koaliciji, niti veliki koaliciji. Zelo lahko se zgodi, da volivci kaznovali stranke – udeleženke pogajanj o Jamajški koaliciji, ki niso uspele sestaviti vlade. Velik del CDU/CSU in Zelenih se boji, da bi na novih volitvah imeli korist predvsem desničarski populisti iz Alternative za Nemčijo (AfD).

Vodstvo CDU/CSU z Merklovo predvideva, da bi v tem primeru v Nemčiji utegnile zavladati italijanske razmere. V primeru ponovljenih volitev, CDU in CSU utegneta dobiti precej manj kot 32,9 odstotkov glasov, če pa še SPD izgubi, na koncu ne bi mogli več formirati niti velike koalicije, kar bi lahko bila za etablirane stranketije zares najslabša možna rešitev.

logo-topnews (1)

 

 

KOMENTARJI

TOPNEWS (0)