Milan Kučan v pismu nekdanjemu poglavarju islamske skupnosti v Bosni in Hercegovini Mustafi Ceriću zanikal, da je leta 2011 kot posebni odposlanec slovenske vlade za BiH “zasadil umetni virus” in začel z idejami o delitvi te države, ki so se izrazile v zloglasnem non-paperju – TOPNEWS.si

Milan Kučan v pismu nekdanjemu poglavarju islamske skupnosti v Bosni in Hercegovini Mustafi Ceriću zanikal, da je leta 2011 kot posebni odposlanec slovenske vlade za BiH “zasadil umetni virus” in začel z idejami o delitvi te države, ki so se izrazile v zloglasnem non-paperju



Milan Kučan v pismu nekdanjemu poglavarju islamske skupnosti v Bosni in Hercegovini Mustafi Ceriću zanikal, da je leta 2011 kot posebni odposlanec slovenske vlade za BiH “zasadil umetni virus” in začel z idejami o delitvi te države, ki so se izrazile v zloglasnem non-paperju

Milan Kučan, se je odzval na nedavno odprto pismo, ki mu ga je poslal nekdanji reis-ul-ulema efendija Mustafa Cerić. V odgovoru Kučan poudarja, da se je vedno zavzemal za celovito in suvereno Bosno in Hercegovino enakovrednih Bošnjakov, Hrvatov in Srbov v mejah, ki jih je imela kot jugoslovanska republika. Poudarja tudi, da se je vedno zavzemal za vstop Bosne in Hercegovine v Evropsko unijo.

Nekdanji poglavar islamske skupnosti v Bosni in Hercegovini Mustafa Cerić je Milana Kučana obtožil, da je on tisti, ki je leta 2011 začel z idejami o delitvi te države, ki so se izrazile v zloglasnem non-paperju.
Cerić, ki je bil do leta 2012 kot reis-ulema tudi najvišji verski vodja muslimanov v Sloveniji, je v odprtem pismu obtožil Kučana, da je leta 2011 kot posebni odposlanec slovenske vlade za BiH »zasadil umetni virus« v sedanji non-paper, ko je zastavil vprašanje, »ali si državljani Bosne in Hercegovine sploh želijo to državo ali ne«.

Kučan je to poročilo pripravil za tedanjega predsednika slovenske vlade Boruta Pahorja, ta pa ga je hotel posredovati tedanjemu predsedniku Evropskega sveta Hermanu Van Rompuyju in ameriškim diplomatom.

A Kučanove ideje ne v Bruslju ne v Washingtonu niso naletele na plodna tla, navaja Cerić v pismu, ki ga je na svojem blogu objavil 23. aprila.

Kot izpostavlja Cerić, je bil ta »antibosanski virus« že skoraj pozabljen. »Zahvaljujoč jeznemu in nesrečnemu Janezu Janši, ki je ta virus zavestno ali nezavestno odkril javnosti,« pa so dojeli, da je glavna teza Kučanovega sicer tajnega poročila ta, »da bi bilo bolje BiH razdeliti mirno ob nadzoru in posredovanju mednarodne skupnosti, kot pa da se še naprej krepijo medsebojne blokade, vse večji spori in zaostajanje v gospodarskem in družbenem razvoju«.

Cerić je izrazil tudi razočaranje nad Kučanom, ker da so ga imeli za »drugačnega nekdanjega jugoslovanskega Titovega politika od Miloševića in Tuđmana in da ima slovenski čut za resnicoljubnost, pravičnost in demokratičnost kot Jelko Kacin«. »Žal ste nas vi ne le razočarali, ampak užalili,« je med drugim še zapisal nekdanji poglavar islamske skupnosti v BIH.

Kučanov odgovor je v integralu, ki ga objavljamo spodaj, objavil portal historiografija.ba, v njem pa je zapisano, da se je zavzemal za celovito in suvereno državo enakovrednih Bošnjakov, Hrvatov in Srbov v mejah, ki jih je imela kot jugoslovanska republika. Poudaril je, da se je tudi vedno zavzemal za vstop Bosne in Hercegovine v Evropsko unijo.

Pojasnil je svoja stališča, ki jih je izpostavil v poročilu o Bosni in Hercegovini, ki ga je leta 2011 predložil takratnemu predsedniku Slovenije Danilu Turku. Kot je navedel, je poročilo izdelal na podlagi realnosti v Bosni in Hercegovini in ugotovil, da preživetje Bosne in Hercegovine zagotavljajo njeni državljani, ker je to v njihovem interesu.

Povedal je, da bi moralo biti poročilo osnova za določanje stališč Slovenije do Bosne in Hercegovine med razpravami v Evropski uniji, vse zato, da bi Bosna in Hercegovina postala učinkovitejša država.

Izpostavil je, da je pri pripravi poročila leta 2011 “izhajal iz krute realnosti, v katerih živijo državljani BiH in ne iz fiktivnih stanj in iracionalnih podmen”. “Moje izhodišče je bilo, da obstoj BiH zagotavljajo njeni državljani, ker je to njihov interes, in ne sile od zunaj ali od zgoraj,” je dejal.

Kučan je prepričan, da je obdobje od Daytonskega sporazuma “v veliki meri obdobje izgubljenih priložnosti”, nadaljevanje obstoječega stanja pa bi pomenilo “težko nadomestljivo izgubo za gospodarski in socialni razvoj, za blaginjo, za doseganje funkcionalnosti države in za njeno približevanje EU”.

Še vedno meni, da “bi bile razmere v BiH danes bistveno drugačne”, če se mednarodna skupnost ne bi zadovoljila s statusom quo in dejstvom, da v BiH zdaj ni vojne.

Poudaril je, da je njegova popolna analiza vsebovana v poročilu, in ocenil, da jo je Cerić delno navedel. Poudaril je, da gre za poziv k ohranjanju ozemeljske celovitosti Bosne in Hercegovine kot države enakih narodov.

Kot razliko med tem poročilom in domnevnim non paperjem je zapisal, da se slednji zavzema za razpad Bosne in Hercegovine.

“Zato ne delim vašega mnenja, spoštovani g. Cerić, da je sreča, da mednarodna skupnost ni obravnavala poročila. Žal mi je, da ni prepoznala priložnosti, ki sem jih v poročilu nakazal. Morda bi bile razmere v BIH danes bistveno drugačne, če bi bila bilanca njenega angažiranja pozitivnejša in ne bi prevladalo zadovoljstvo ob statusu quo in dejstvu, da v BIH zdaj ni vojne, kot je bilo rečeno v Bruslju, kamor se s sporočilom nisem vsiljeval sam.

“Še to želim povedati. Celotna moja analiza, vključno z odstavkom, ki vas je, tako iztrgan, navedel k pisanju, je poziv za ohranitev ozemeljske celovitosti BiH. Naj ponovim, BiH kot države treh enakopravnih narodov. Famozni non-paper, vsaj kolikor je poznan javnosti, pa se zavzema za razkosanje BiH, ne da bi njene državljane o tem kdor koli kaj vprašal,” je še poudaril Kučan.

Cerića je vprašal, ali je državo razdelil in jo poimenoval le “Bosna”. “V tem je spoštovani gospod Cerić bistvena razlika. Ste pomislili, da jo tudi sami delite, ko jo dosledno nazivate samo Bosna? Se boste vprašali, dragi gospod Cerić, koliko ste sami prispevali k temu, da je Bosna in Hercegovina preživela kot država treh enakovrednih narodov in hkrati postala bolj funkcionalna država in bližje EU? Vsaka druga opredelitev prispeva k nepotrebni razdrobljenosti Bosne in Hercegovine tako znotraj kot zunaj Bosne in Hercegovine, “je zapisal Kučan.

KOMENTARJI

TOPNEWS (0)