Je Janez Janša za čas predsedovanja EU res dal odstraniti kip Josipa Broza Tita na Brdu? – Kip, ki je sicer razglašen za nacionalni spomenik, naj bil v restavriranju  – TOPNEWS.si

Je Janez Janša za čas predsedovanja EU res dal odstraniti kip Josipa Broza Tita na Brdu? – Kip, ki je sicer razglašen za nacionalni spomenik, naj bil v restavriranju 



Je Janez Janša za čas predsedovanja EU res dal odstraniti kip Josipa Broza Tita na Brdu? – Kip, ki je sicer razglašen za nacionalni spomenik, naj bil v restavriranju 

Na družbenih omrežjih so se te dni pojavile fotografije iz protokolarnega objekta na Brdu pri Kranju. Ali bolj natančno, kamnitega podstavka, na katerem pa ni kipa Josipa Broza Tita, ampak samo plošča z obvestilom, da je kip v restavriranju. Na družbenem omrežju Twitter se je pojavilo več fotografij podstavka, na katerem pa ni v bron vlitega Josipa Broza.

Janko Kocbek je ob fotografiji zapisal, da je “za čas predsedovanju Svetu EU Janez umaknil kip Tita, da bo po tej dobi svojega postavil gor! Kaj vse se dogaja pri nas letos!”

Ali je informacija točna ali ne, nam na licu mesta ni uspelo preveriti. Ena od priložnosti je bila nedavno odkritje spominskega obeležja na obletnico sestanka Demos na Račjem otoku na Brdu pri Kranju. Predsednik vlade Janez Janša se je namreč udeležil odkritja spominskega obeležja ob 30. obletnici sestanka koalicije Demos, slovesnosti pa so se udeležili nekateri ključni akterji takratnih dogodkov Dimitrij Rupel, Lojze Peterle, Igor Bavčar, Janez Podobnik, Marjan Podobnik, Franci Feltrin in Vitomir Gros.

Je pa zgodovina kipa Josipa Broza Tita, ki je postavljen na posestvu Brdo v parku kipov iz socialističnega obdobja, več kot zanimiva.

Spomenik maršalu Titu v Tivoliju je bil prvi in edini javni spomenik, ki upodablja Josipa Broza Tita in je stal na odprtem prostoru v Sloveniji do leta 1977. Vsi drugi kipi in slike so krasili notranje prostore javnih ali zasebnih stavb.

V Ljubljano so ga prinesli na Gospodarsko razstavišče ob partijskem kongresu leta 1958. Več let je stal pred Muzejem novejše zgodovine Slovenije (Celovška 23, Ljubljana). Za tem so ga prenesli na posestvo Brdo, kjer stoji v parku kipov socialističnega obdobja.

Spomenik je sestavljen iz bronaste celopostavne stoječe figure Tita v uniformi in v škornjih, ogrnjenega z vojaškim plaščem in nizkega kamnitega podstavka. Kip je leta 1947 (prvi odlitek) izdelal hrvaški kipar Antun Augustinčić. Nastal je po spominu na kip, ki ga je Augustinčić modeliral novembra 1943 v Jajcu. Ta osnutek je izgubljen. Po letu 1947 so odlili več identičnih kipov. En odlitek iz leta 1948 so postavili v Kumrovcu, drugega so prinesli v Ljubljano, tretji je v Beogradu, eden v kiparjevi rojstni vasi, imajo ga v Beogradu. Ker po kongresu komunistov v Ljubljani kip maršala ni več mogel stati na Gospodarskem razstavišču, so ga prenesli na rob Tivolija in ga leta 1961 odkrili pred tedanjim Muzejem revolucije, nad stopniščem v osi glavnega vhoda muzeja. Po osamosvojitvi Slovenije je bil kip med prezidavo Cekinovega dvorca preseljen v skladišče. Na lokaciji je nekaj let stala abstraktno obklesana skala. Kip so po osamosvojitvi prenesli na posestvo Brdo.

Leta 1983 je bil kip razglašen za zgodovinski spomenik.

Povečan celopostavni kip istega avtorja so brez večje domišljije postavili v Velenju, ko so ta rudarski kraj preimenovali v Titovo Velenje. Tedaj nekoliko arhaična figura je bila in ostala največji figuralni Titov spomenik na svetu. V Sloveniji je bilo v javnih ustanovah, od šol do ljudske skupščine in Ljubljanske banke, veliko Titovih portretov in kiparskih upodobitev. Na javnem, odprtem prostoru Slovenije sta stala samo omenjena dva figuralna spomenika, oba delo Antuna Augustinčića.

Leta 1984 so načrtovali postavitev Titovega spomenika na ljubljanskem Trgu republike. Zamisel so opustili. Zmago Jelinčič  je delno odrezan kip Augustinčića, torzo celopostavnega kipa, postavil na svoj vrt v Ljubljani. Številna poprsja, delo različnih avtorjev, iz šol, zavodov in podjetij so po osamosvojitvi Slovenije prenesli v muzeje.

Dogodek na posestvu Brdu seveda ne bil bil nič posebnega, saj je kip, sodeč po obvestilu na tabli  “v restavriranju”, če se v javnosti ne bi pojavila velika polemika glede tako imenovanega karantanskega panterja – logotipa ali oziroma vsaj enega od simbolov slovenskega predsedovanja Svetu EU.  Gre za protokolarna darila, med katerimi naj bi bili tudi tudi srebrni manšetni gumbi z logotipom črnega panterja – grba Karantanije.
Ta bi lahko bil tudi logotip predsedovanja. Zgodovinarji, ki se podrobneje ukvarjajo s karantanskim obdobjem, pa opozarjajo, da panter in slovenska zgodovina nimata nič skupnega.

KOMENTARJI

TOPNEWS (0)