Ne moti jih pandemija niti gospodarska kriza: Svetovne sile se oborožujejo kot v času hladne vojne – TOPNEWS.si

Ne moti jih pandemija niti gospodarska kriza: Svetovne sile se oborožujejo kot v času hladne vojne



Ne moti jih pandemija niti gospodarska kriza: Svetovne sile se oborožujejo kot v času hladne vojne

Kljub temu, da je svetovno gospodarstvo prizadela pandemija koronavirusa, je bilo leta 2020 za nakup orožja namenjenih skoraj 2000 milijard dolarjev. Prva mesta zasedajo ZDA in Kitajska. Nemčija je po teh izdatkih na sedmem mestu na svetu.

Toliko denarja za vojsko ni bilo porabljenega že od leta 1988, ko je bil to še čas hladne vojne. Lani, leta 2020, so države v rakete, tanke, strelivo in njihove vojake vložile 1,981 milijarde. To je za 2,6 odstotka več kot leto prej. In vse to kljub pandemiji koronavirusa, katerega zatiranje je povzročilo gospodarski kolaps.

Mednarodni mirovni inštitut v Stockholmu (SIPRI) v zadnjem letnem poročilu navaja, da za nakup orožja odpade 2,4 odstotka svetovne gospodarske proizvodnje. To je kljub temu, da se je po oceni Mednarodnega denarnega sklada zaradi koronakrize proizvodnja zmanjšala za 4,4 odstotka.

Na orožju se ne varčuje niti v času pandemije

Le redke države, na primer Čile ali Južna Koreja, so sredstva za orožje zmanjšale za zatiranje pandemije. Brazilija in Rusija sta prav tako zmanjšali vojaški proračun v primerjavi s prejšnjimi načrti. Na primer Rusija za 6,6 odstotka.

Na splošno bi lahko sklepali, kot je za DW povedala strokovnjakinja SIPRI Alexandra Marksteiner, “da pandemija v letu 2020 ni imela pomembnega vpliva na svetovno porabo sredstev za nabavo orožja. Naložbe v vojsko so se povečale ob gospodarskem kolapsu.”

Niklas Schering iz Hessenove fundacije za raziskave miru in konfliktov (HSFK) je prepričan, da je to tudi zato, ker je zelo težko kratkoročno “spremeniti smer”.

“Številni projekti so se verjetno začeli že pred krono.” Spremembe bodo zagotovo vidne v prihodnosti. “Hkrati se je mednarodno ozračje poslabšalo,” je dodal Schering in poudaril, da v prihodnje ni pričakovati nižje porabe.

ZDA in Kitajska na prvem mestu

V tem, da ZDA in Ljudska republika Kitajska še vedno vodita pri vlaganju v vojsko, se ni nič spremenilo. Več kot polovica svetovne porabe orožja gre v ti dve državi, ki sta vse bolj politično oddaljeni.

Tudi Nemčija se je “izboljšala” za eno mesto med “desetimi” državami, ki za orožje porabijo največ: z osmega je skočila na sedmo mesto. Po proračunu SIPRI je Nemčija leta 2020 v vojsko vložila 53 milijard dolarjev – približno 1,4-kratnik bruto domačega proizvoda (BDP).

Vendar Nemčija vseeno ni dosegla cilja Nata, ki je dva odstotka BDP. V začetku šestdesetih let je Nemčija na vrhuncu hladne vojne za obrambo namenila pet odstotkov BDP.

Niklas Schernig napoveduje, da se bo še naprej v Nemčiji vlagalo več v vojsko. “Bidnov pritisk na zaveznike, da povečajo dodeljevanje sredstev za vojsko, ne bo oslabel,” je dejal.

 

Vse več držav Nata dosega cilj 2%

Skoraj vseh 30 članic Nata je do leta 2020 povečalo porabo. Vendar pandemija koronavirusa v tem kontekstu vodi do čudnega pojava: koronavirus je večini držav zmanjšal bruto domači proizvod, medtem ko so vojaški proračuni ostali nespremenjeni – kar v resnici pomeni da se poraba za orožje povečuje.

Zdaj je 12 držav Nata doseglo cilj 2% za vojsko. Leta 2019 je to doseglo le devet držav. Na primer, nova država, ki je dosegla omenjeni cilj, je Francija. Na splošno več kot polovica svetovne porabe orožja še vedno gre državam Nata, vključno z ZDA.

Krivulja porabe orožja na Kitajskem nenehno raste že 26 let. V obdobju od 2011 do 2020 je SIPRI za Kitajsko izračunal 76-odstotno povečanje. Inštitut je to pojasnil z ambicioznimi načrti Kitajske za posodobitev svojih orožnih sistemov, pa tudi z “načrti širitve”.

Tekma v oboroževanju med ZDA in Kitajsko?

Največji konkurent Kitajski so ZDA. ZDA so država z daleč največjo porabo orožja na svetu – 39 odstotkov. Izraženo v absolutnih številkah, je lani ta znesek znašal 778 milijard dolarjev, kar je veliko več od celotnega proračuna Nemčije. In to je za 4,4 odstotka več kot lani.

SIPRI to povečanje med drugim pojasnjuje z naložbami v obnovo jedrskega orožja. Drugi razlog je občutek ogroženosti. Najprej gre, kot pojasnjuje sodelavka SIPRI Alekxandra Marksteiner, za “strahove strateških konkurentk Kitajske in Rusije”.

KOMENTARJI

TOPNEWS (0)