Macron ustanavlja “evropske oborožene sile” 10-ih držav!

Francoski predsednik, globalist, bivši Rothschildov bankir in zlati deček EU-ja, Emmanuel Macron, je najavil ustanovitev “evropske vojske” 10-ih nacij, ki bo začela z delom že naslednji mesec. Emmanuel Macron, ki je pred kratkim sam sebe primerjal z rimskim bogom Jupitrom, je poskušal s šarmantno diplomatsko ofenzivo doseči zaupanje predsednika Trumpa, resnica pa je, da Macronova globalistična politika ne more preko Trumpovega nacionalističnega programa. Tako je Macron razglasil podporo zvezni Evropi in ob tej priložnosti podprl evropsko vojsko kot tudi svetovno vlado.

PARIZ – Nestrpen glede nemškega zavlačevanja v zvezi z obrambo, bo francoski predsednik Emmanuel Macron naslednji mesec združil 10-člansko koalicijo voljnih, ki naj bi pripravila evropske oborožene sile za skupno ukrepanje v nujnih primerih in poskušal zavezati Britanijo glede vojaškega sodelovanja, saj le ta zapušča EU, piše evropski Politico.

Ministri za obrambo Francije, Velike Britanije, Nemčije, Italije, Španije, Nizozemske, Belgije, Portugalske, Danske in Estonije bodo v juniju podpisali pismo o nameri, da si prizadevajo razviti skupno strateško kulturo, izmenjavati analize, predvidevanja o težavnih točkah, ki bi lahko zahtevale posredovanje in da bodo usklajevale svoje sile za prihodnje delovanje.

Macron je predstavil idejo v svojem osrednjem govoru o evropskem povezovanju na Sorboni, septembra lani, pri čemer je pozval k skupnim evropskim intervencijskim silam, obrambnem proračunu in doktrini za ukrepanje v nepredvidljivih primerih, v katere pa se Združene države Amerike in Nato morda ne bodo vključili. Francija želi angažirati zaveznike, ki bi lahko pomagali deliti vojaško breme zlasti v Afriki, kjer je letu 2012 posegla sama v Maliju, da bi pregnala islamistične militante, ki so izkoristili nadzor nad šibko državo.

French President Emmanuel Macron will bring together a 10-nation coalition of the willing next month https://t.co/naYvMLI4Ye

— Veronica Doniel (@Vdoniel) May 14, 2018

Zaskrbljen zaradi velikega obsega in nizko ambicioznostjo, ki se je začela s tako imenovanim EU stalnim strukturiranim sodelovanjem (PESCO) v obrambi na podlagi nemškega vztrajanja, francoski predsednik pritiska na majhno jedro enako mislečih držav zunaj institucionalnih struktur EU in Nata.

Z vključitvijo Estonije so se prepričali, da imajo vzhodno državo članico EU že od samega začetka na prvi liniji z Rusijo.

Britanska premierka Theresa May je letos januarja tiho podprla pobudo na francosko-britanskem vrhu na vojaški akademiji Sandhurst, vendar javno ni spregovorila o nameri, da bi se izognila nasprotovanju trinajstim Brexitovcem v svoji konservativni stranki, katerim je vsaka zamisel o “vojski EU” anatema. Napovedala je praktično potezo, pomoč Francozom v regiji Sahel, s čimer je omogočila dvig treh težkih helikopterjev Chinook za podporo francoskim operacijam v Maliju.

“Zelo pomembno je, da imajo Britance na krovu, ne samo zato, ker imajo najuglednejše, hitro odzivne oborožene sile, temveč tudi zato, ker imajo enako strateško kulturo in zgodovino projektnih sil izven Evrope”, je povedal neimenovani francoski vir.

Alice Pannier, strokovnjakinja za francosko-britansko obrambno sodelovanje na univerzi John Hopkins v Washingtonu, je dejala, da je francoska zamisel združiti tiste evropske države, ki so najbolj izkušene v vojaških posredovanjih in mirovnih misijah ZN, od katerih nekatere niso vključene v PESCO iz političnih razlogov, kot sta npr. Danska in Britanija.

Pariz se je s to pobudo približal tudi državam, ki niso članice zveze NATO, Švedski in Finski, in tudi tistim, ki niso članice EU, Norveški, vendar so se odločile, da se ne bodo odzvale, vsaj ne na začetku, so povedali diplomatski viri. V drugih okoliščinah bi Francozi želeli vključiti Poljsko, najhujšega vojaškega igralca v nekdanji komunistični centralni Evropi, toda to se zdi nemogoče, dokler se bo vladajoča stranka Jarosława Kaczyńskega glede zakonodaje in pravosodja držala svoje avtoritarne nacionalistične smeri.

Berlin se v celoti ne strinja s to pobudo, nenazadnje zato, ker se vsako posredovanje upira umirjenim Nemcem in poraja vprašanja o pravnih mandatih in parlamentarni odobritvi. Nekateri uradniki v Berlinu in Bruslju obravnavajo Evropsko intervencijsko pobudo – kot se imenuje Macronov projekt – z dvomom, kot tekmeca PESCO. Kljub temu se bo Berlin udeležil junijskega sestanka, da bi se izognil francosko-nemškim trenjem in pozorno spremljal, kaj delata Pariz in London, pravi nemški vir.