Nemški mediji: Po petku je možen oboroženi spopad med Hrvaško in Slovenijo

Članici NATO in Evropske unije sta krenili v smeri konflikta v sporu glede razmejitve, opozarja v članku nemški časnik Handelsblatt in podari, da ni izključena niti uporaba policijske sile. Vodilni nemški poslovni časnik ocenjuje, da vsi znaki kažejo na to, da sledi nevihtno obdobje hrvaško-slovenskih odnosov zaradi Piranskega zaliva, v katerem niso izključeni niti “oboroženi spopadi”.

“V petek namerava Slovenija začeti implementacijo letošnje sodbe mednarodne arbitraže, po kateri ji pripadata dve tretjini Piranskega zaliva. Slovenska policija bo takrat prevzela nadzor nad “našim morjem”, je sporočil premier Miro Cerar. Hrvaška se bo temu uprla, glede na to, da arbitražo smatra kot nično”, piše Handelsblatt.

Poudarja se, da je “EU porabila veliko energije, da je uspela oba petelina prisilila v arbitražni proces” in da je potem Slovenija “pomembno kršila procesna pravila”, zaradi česar je leta 2015 Hrvaška izstopila iz arbitraže. Kljub temu se je arbitraža nadaljevala in v končni odločitvi je Slovenija bolje šla skozi na morju, Hrvaška pa na kopenski meji.

Handelsblatt citira tudi hrvaški Index.hr oziroma članek “Slovenija ima na svoji strani celo EU, Hrvaška pa je sama” in nadaljuje, da bi se “za Hrvaško situacija lahko še bolj poslabšala,” saj je Slovenija najavila blokado hrvaškega pristopa schengenskemu prostoru, evro območju in OECD-u. “Med božičnimi prazniki so se številni turisti pritoževali nad kilometrskimi zastoji na slovensko-hrvaški meji. Zagreb ocenjuje, da gre za podtikanja sosede, da bi škodili turizmu”, piše nemški časnik.

Kot eden od primerov za razreševanje tega spora, Handelsblatt omenja sporazum med Nemčijo in Nizozemsko o skupnem upravljanju zaliva Dollart in poudari, da Slovenija vztraja na izvedbi arbitražne sodbe in je že najavila mednarodne tožbe proti Hrvaški, če bo Hrvaška implementacijo še naprej blokirala.

Hrvaška trpi zaradi “globoke nacionalne travme zaradi državljanske vojne”

Na koncu se Handelsblatt vpraša zaradi česa je Hrvaška tako zadrta glede razmejitve v Piranskem zalivu, “čeprav ima obalo dolgo 1800 kilometrov, Slovenija pa le 47 kilometrov”, nemški časnik ponudi odgovor, da je razlog v “globoki nacionalni travmi državljanske vojne med leti 1991 in 1995”, v času katere je srbska manjšina hotela “odcepiti tretjino države”. “Po tem je na Hrvaškem začelo veljati prepričanje, da se nikomur ne sme dati niti centimeter Hrvaške”, zaključi Handelsblatt.

O potencialnem spopadu Slovenije in Hrvaške je v kratki novici včeraj pisala tudi nemška agencija DPA, ki jo je povzel niz nemških medijev, kot sta Die Welt in Süddeutsche Zeitung. DPA je v svojem poročilu prav tako poudarila, da oboroženi spopad ni izključen in da sta EU in Nemčija pozvale Hrvaško, da spoštuje arbitražno sodbo.