Prihodnji teden v parlamentu: V ponedeljke poslanska vprašanja Robertu Golobu, v torek imenovanje Andreje Katič na čelo ministrstva za pravosodje

S poslanskimi vprašanji premierju Robertu Golobu in ministrski ekipi DZ prihodnji teden začenja redno plenarno zasedanje, na katerem bodo poslanci odločali o imenovanju Andreje Katič na mesto pravosodne ministrice. Čaka jih tudi obravnava več zakonskih predlogov, med njimi nekaj takih, ki so jih v parlamentarni postopek vložili volivci.

https://twitter.com/rtvslo/status/1764386435975524577

Poslanci bodo v torek razpravljali in odločali o predlogu za imenovanje Katič za novo pravosodno ministrico. Premier Golob jo je po pogovorih s predstavniki SD, pravosodni resor namreč sodi v njihovo kvoto, na to funkcijo predlagal po tistem, ko je morala z nje po spornem nakupu stavbe za potrebe sodišč na Litijski cesti v Ljubljani odstopiti Dominika Švarc Pipan.

Katič je v petek že dobila zeleno luč matičnega odbora DZ za pravosodje. Njeno predstavitev je kot ustrezno ocenilo osem članov odbora, štirje so bili proti. Kandidatko pa zdaj torej čaka dokončno potrjevanje na redni seji DZ, pri čemer bo njeno imenovanje potrebna večina prisotnih poslancev. Če jo bo DZ potrdil, glede na parlamentarna razmerja med koalicijo in opozicijo bi bil kakršenkoli zaplet pri glasovanju presenečenje, bo Katič že v drugo prevzela vajeti ministrstva za pravosodje. Ta resor je namreč vodila že v vladi Marjana Šarca.

Kandidatka je sicer v preteklih dneh poudarila, da se zaveda, da prihaja na resor z močno okrnjenim ugledom. V luči afere nakupa stavbe na Litijski je zatrdila, da stvari ne bo pometala pod preprogo, in se zavezala, da bo pred podpisom katerekoli odločitve pregledala vsebino in številke. Napovedala je tudi uresničitev odločbe ustavnega sodišča glede sodniških plač v posebnem zakonu, ki mora biti po njenih besedah pripravljen najpozneje v prvi polovici leta. Med prioritetnimi izzivi je izpostavila tudi prostorsko stisko v zaporih, spremembe kazenskega zakonika in zakona o kazenskem postopku, reševanje prostorske stiske sodišč, želi pa se lotiti tudi področja boja proti korupciji in zastaranj odmevnih primerov.

Na dnevnem redu seje več zakonskih predlogov volivcev Na dnevnem redu seje DZ bo tokrat tudi več zakonskih predlogov, v parlamentarni postopek vloženih s podpisi najmanj 5000 volivcev.

Prvi izmed njih bo na dnevnem redu v torek, in sicer tretja obravnava predloga novele zakona o varstvu okolja, ki določa strožje zahteve glede izpustov. Predlog so v parlamentarni postopek s podpisi volivcev vložili društvo Eko Anhovo in dolina Soče ter Inštitut 8. marec. V skladu z njim bodo morali upravljavci naprav za sosežig obratovanje naprav z okoljevarstvenim dovoljenjem v delu, ki se nanaša na strožje mejne vrednosti emisij, uskladiti v štirih letih od njegove pravnomočnosti. Nove zahteve glede monitoringa pa bodo morale biti prvič izpolnjene najpozneje v šestih mesecih od pravnomočnosti okoljevarstvenega dovoljenja.

Poslanci bodo opravili tudi prvo obravnavo predloga novele zakona o nujnih ukrepih za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema, ki ga je v DZ s podpisi volivcev vložila civilna iniciativa Glas ljudstva. Po predlogu bi se glavarinski količnik oziroma prag, nad katerim lahko družinski zdravniki, ginekologi in pediatri odklanjajo nove paciente, zvišal za deset odstotkov. Predlagana novela predvideva tudi preklic obstoječih soglasij za delo zdravnikov zunaj javnega zavoda, v katerem so zaposleni. Za ponovno izdajo soglasja bi moral biti izpolnjen pogoj, da zavod in zdravnik aktivno sodelujeta v programu krajšanja čakalnih dob ter da ima zdravnik izpolnjene vse začasne delovne normative.

Prva obravnava čaka tudi predlog zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki ga je v DZ vložilo društvo Srebrna nit s podporo volivcev. Z njim želijo neozdravljivo bolnim, ki imajo neznosne bolečine, zagotoviti možnost dostojanstvene smrti, ki je pravno urejena, pa tudi družbeni nadzor in varnost postopka pred zlorabami.

Na dnevnem redu redne seje DZ bo tudi predlog sprememb zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti. Predlog so v parlamentarni postopek kljub več predhodno neuspelim poskusom vnovič vložili v opozicijski SDS, z njim pa predlagajo črtanje nedavno uveljavljenih novosti evidentiranja delovnega časa, to so med drugim beleženje dodatnih podatkov o delovnem času, obveščanje delavca o podatkih iz evidence ter obvezne elektronske evidence za kršitelje.

Zadnja novela zakona o evidentiranju je v uporabi od 20. novembra, tik pred tem pa je med delodajalci povzročila veliko nejevolje. Minister za delo Luka Mesec je zato odredil odprtje posebnega elektronskega naslova, na katerega so lahko vsi, ki so imeli kakršnekoli težave pri izvajanju zakona, do 20. februarja sporočili komentarje, opažanja, predloge. S tem datumom se je izteklo tudi obdobje, v katerem so inšpektorji za delo ob nadzoru izvajanja novele na terenu opravljali le vlogo svetovalca, sankcij pa niso izrekali. Inšpektorji sicer tudi po preteku roka nadzor nad izvajanjem tega zakona opravljajo kot svetovalci, izvzete so le večje kršitve.

Medtem je ministrstvo za delo že pripravilo osnutek novele zakona o evidencah delovnega časa, ki pa ga socialni partnerji še niso uskladili. Osnutek med drugim predvideva spremembe definicije delavca, za katerega se zahteva evidentiranje, kaže tudi na razrahljanje nabora podatkov za dnevni vpis v evidenco. V gradivu je namreč predlagano črtanje evidentiranja odmora, evidentiranje nekaterih drugih podatkov pa bi bilo mogoče drugače urediti s kolektivno pogodbo dejavnosti.