“Težave v raju” – Zaradi Bobnarjeve namigi o sporu v Golobovi ekipi? – TOPNEWS.si

“Težave v raju” – Zaradi Bobnarjeve namigi o sporu v Golobovi ekipi?

“Težave v raju” – Zaradi Bobnarjeve namigi o sporu v Golobovi ekipi?

Ker vlada v četrtek  Boštjanu Lindavu v. d. generalnega direktorja policije ni dala polnega mandata, ampak mu je podaljšala vd-jevstvo, so se v medijih pojavila ugibanja o prvih nesoglasjih znotraj Golobove ekipe.

Notranja ministrica Tatjana Bobnar  je včeraj izjavi za medije poudarila, da se mora politika končati pred vrati generalnega direktorja policije. Na tem bo vztrajala, je zatrdila in spomnila na predvolilne obljube. Lindav uživa njeno polno zaupanje. Članek spletne Mladina, ki se sprašuje ali ministrica Bobnarjeva odhaja, je retvital tudi Branko Lobnikar, sicer državni sekretar v njeni ekipi, ki bi seveda to moral vedeti.

https://twitter.com/ajda_adelajda/status/1598908445503025152

Na informacije so se na družbenih omrežjih odzvali predvsem v civilni družbi, kjer ima Bobnarjeva precej simpatij in podpore.

Ministrica vztraja pri stališču, da se politika ne sme vmešavati v delo policije. “Prepričana sem, da je nazadnje to tudi stališče vlade Republike Slovenije, ker konec koncev je to ljudem obljubljala,” je bila jasna v izjavi ob robu slovesnosti ob predaji 40 intervencijskih kombiniranih vozil policiji.

Pri tem bo vztrajala, tudi če jo bo to stalo ministrskega mesta, je napovedala. “To me je 13. marca 2020 stalo položaja generalne direktorice policije, ker politiki nisem dala podatkov, za katere je v nadaljevanju tudi državno tožilstvo ocenilo, da ji niso pripadali, in na tem stališču stojim tudi sedaj kot ministrica za notranje zadeve,” je dejala.

Očitki Bobnarjevi naj bi šli v smeri, da “preveč v rokavicah čisti Janševe kadre iz policije”. Oglasil se je tudi nekdanji notranji minister Aleš Hojs.

Lindav je bil od vsega začetka njena izbira za funkcijo generalnega direktorja policije, zato ker je karierni policist, profesionalen, strokoven, predvsem pa je tudi v zadnjih dveh letih, ko so se dogajale zlorabe znotraj policije, pokazal dobršno mero poguma in skupaj z nekaterimi drugimi o tem tudi spregovoril na parlamentarni preiskovalni komisiji, je naštela ministrica. “Tudi na podlagi teh pričanj je lahko politika v predvolilnem času sporočala, kaj vse je treba v policiji spremeniti,” je izpostavila.

Po prijavi na razpis za generalnega direktorja policije je bil Lindav na uradniškem svetu ocenjen kot primeren za to funkcijo, zato ga je predlagala za imenovanje s polnim mandatom. “Da pa ne bi policija z današnjim dnem ostala brez vodje, je bil v četrtek  imenovan kot vršilec dolžnosti,” je pojasnila Bobnar.

Tako zahteven resor lahko po njenih besedah vodiš le z ekipo, ki ji zaupaš. “Ne z ekipo, kot jo morda želi sestaviti nekdo drug,” je poudarila. Depolitizacijo policije so po njenih navedbah volivci na aprilskih volitvah prepoznali kot pomembno nalogo. “In to ves čas z vodstvom policije tudi delamo, torej krepimo zakonitost in spoštovanje človekovih pravic,” je dejala.

Na vprašanje, kaj zanjo pomeni, če vlada Lindavu ne bo podelila polnega mandata, pa je odgovorila, da bo odločitev pustila za takrat. “Seveda je medsebojno zaupanje zelo pomembno, ampak saj veste, zaupanje mora iti v obe smeri,” je izpostavila.

Lindav odločitve vlade ni želel komentirati. Izpostavil je, da so v zadnjega pol leta izvedli toliko organizacijskih in kadrovskih sprememb v smeri demokratizacije policije, kot jo v večini drugih organov, kjer teh problemov z imenovanji ni bilo, niso. “Policija je v službi ljudstva in javnomnenjske raziskave kažejo, da je policija pod mojim vodstvom, pod delom moje ekipe to zaupanje spet pridobila. In če kdo ocenjuje delo policije, je to seveda ljudstvo, družba,” je dejal.

Na vprašanje, če ima občutek, da od njega zahtevajo politični obračun v policiji, je odgovoril: “Dejstvo je, da ves čas zagovarjamo vse kadrovske premike zgolj in samo na podlagi strokovnih argumentov, na podlagi tehtnih analiz, seveda v skladu z delovnopravno zakonodajo, in nikoli in nikdar tega načela ne bom prekršil.”

Vprašanje o ponovnem imenovanju Lindava le kot vršilca dolžnosti generalnega direktorja policije je v medijih sprožilo tudi ugibanja, ali Bobnarjeva, ki je predlagala imenovanje Lindava za direktorja s polnim mandatom, še uživa zaupanje predsednika vlade Roberta Goloba. Bobnarjeva je danes dejala, da je to vprašanje zanj. V medijih so se pojavile tudi špekulacije o morebitni rekonstrukciji vlade in o tem, da Bobnarjeva nima dovolj politične moči.

Vprašanje o premierjevem zaupanju policiji in ministrici je pred časom sprožilo tudi njegovo vztrajanje pri oblikovanju skupine za varovanje, ki deluje neposredno pod okriljem generalnega sekretariata vlade in ne v okviru policijskega centra za varovanje in zaščito. V medijih je bilo zaznati tudi očitek o tem, da Lindav in Bobnarjeva nista dovolj kadrovsko prečistila policije po mandatu Janeza Janše.

Očitki Bobnarjevi so se nanašali tudi na domnevno prepočasno preiskovanje policijskega ukrepanja na protivladnih protestih v času vlade Janeza Janše. Ministrstvo je ta očitek zavrnilo. V današnjem sporočilu za javnost je med drugim spomnilo, da je ministrica takoj po prevzemu funkcije državnemu odvetništvu posredovala soglasje, da se že vložene tožbe glede izterjave stroškov dela policije, nastalih na javnih shodih, umaknejo, v policiji pa so organizirali več posvetov na temo shodov in pripravili več usmeritev ter obveznih navodil za ravnanje policije ob javnih shodih.

https://twitter.com/policija_si/status/1598670002143596544

Glede na to, da se v ozadju spora omenjajo isti akterji, ki so že sesuli eno levosredinsko, Šarčevo vlado, čeprav ima Golobova koalicija oziroma gibanje Svoboda največje  število poslancev v državnem zboru od osamosvojitve naprej,  pa bi se  lahko Janševe analiza, ki jo je dal v zadnjem intervjuju za Demokracijo hitro pokazala kot preroška.

https://twitter.com/Bmk61129757/status/1598930283843055617

“Leta 2002, ko je Barbara Brezigar proti Janezu Drnovšku dosegla podoben rezultat kot letos Anže Logar, smo bili v deloma enaki oziroma še slabši situaciji. LDS je takrat dobila tudi lokalne volitve. Razočaranje je bilo kljub dobremu rezultatu Brezigarjeve veliko. Tranzicijska levica je imela popolnoma vse v rokah, dve leti prej je LDS na parlamentarnih volitvah dosegla še višji odstotek kot letos Golobovi, SDS pa je imela v DZ samo 14 poslancev. Takrat je bil skrajno pesimističen celo dr. Jože Pučnik, ki se je znova umaknil v Nemčijo in kmalu zatem prezgodaj umrl. Vendar se je v 2 letih vse obrnilo in mogočna LDS je zgrmela v politični prepad. V veliki meri prav zato, ker so popolnoma vse obvladovali, njihova aroganca pa je brizgala do neba. Podobna zaletavost, vzvišenost, prevzetnost in zanašanje na »naše« medije, na denar, na pristope, na različne hermane in partnerje, ki bodo vse pokrili in prikrili. V ozadju pa ni napor in delo za skupno dobro, ampak koritarstvo. Koritarstvo, ki je doslej od znotraj najedlo še vsako levičarsko koalicijo. Mediji lahko prikrijejo in prekrijejo veliko, ne morejo pa spremeniti dejstev o inflaciji, gospodarski rasti, navalu s podrto ograjo privabljenih nezakonitih migrantov, višini plač in pokojnin. Do vlade popolnoma servilni mediji so namreč za vsako vlado še bolj škodljivi kot skrajno kritični. Ko v Sloveniji dejstva nekega dne neusmiljeno silijo na plano iz navidezne medijske resničnosti in jih začne uspavano ljudstvo primerjati, začnejo v vzporednem mehanizmu iskati naslednji nov obraz in se pripravljati na predčasne volitve. Tudi mi bomo pripravljeni”.

COMMENTS

Wordpress (0)