(V ŽIVO) Civilna iniciativa Glas ljudstva Jaše Jenulla, Miha Kordiš in Mojca Šetinc Pašek združili moči in vložili svoj alternativni zakon o o zdravstveni dejavnosti
Novinarska konferenca civilne iniciative Glas ljudstva ob vložitvi alternativnega zakona o zdravstveni dejavnosti, na kateri bosta sodelovala poslanec Levice Miha Kordiš in nepovezana poslanka Mojca Šetinc Pašek; pred DZ na Trgu Republike.
Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel se je včeraj sestala s koalicijskimi partnerji o vladnem predlogu novele zakona o zdravstveni dejavnosti, ki je od danes do 16. oktobra v javni razpravi. Po njenih besedah koalicija podpira usmeritev zakona, na usklajevanjih pa se bodo sestali še večkrat, je povedala v izjavi za medije.
Predlog novele so sicer včeraj poslali v javno razpravo in bodo “z veseljem preučili in pregledali vse komentarje, ki jih dobimo z vseh strani”, je dodala.
Predsednik vlade Robert Golob je sicer v nedeljskem govoru na proslavi ob dnevu vrnitve Primorske k matični domovini v Vipavi dejal, da se je v soboto o predlogu novele zakona o zdravstveni dejavnosti pogovarjal s prijateljico, ki je priznana kirurginja v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana. Najprej mu je dejala, da bo dala odpoved in šla delati izven zdravstva, po več kot uri pogovora pa da sta “našla rešitve, s katerimi bomo odvrnili zdravnike, da zapuščajo zdravstvo, in naš zdravstveni sistem še naprej ohranili močen”.
Ministrica je na novinarsko vprašanje, za kakšno rešitev gre, odgovorila, da s premierjem o tem nista govorila. “Zagotovo pa si vsi prizadevamo opraviti čim več pogovorov z različnimi deležniki, da bi lahko zakon pripravili čim bolj optimalno in da bi zagotovili močno javno zdravstvo,” je poudarila.
Golob je sicer zdravnike razburil z izjavo, da nekateri zdravniki v javnem sektorju ne delajo nič ali pa zelo malo, potem pa bolnike preusmerjajo v zasebne ambulante. V današnjem intervjuju na Televiziji Slovenija je pojasnil, da so od zveze organizacij pacientov izvedeli za številne primere, ki govorijo natančno o tem in so jih pripravljeni javno predstaviti tudi zdravniški zbornici. Osnutek novele zakona o zdravstveni dejavnosti želi take prakse prekiniti. Prav tako želijo z njim hkrati preprečiti trgovanje s koncesijami in primere, ko koncesionarji z nič ali malo zaposlenimi “na veliko izvajajo storitve za javno zdravstveno mrežo, spet z najemom kadrov iz javnih zdravstvenih zavodov”.
Zaveda se, da bodo te tri spremembe pomembno vplivale na to, kako bo vsak od zdravnikov razmišljal o svoji nadaljnji profesionalni poti. “To razumem in na nas je, da ustvarimo take pogoje, da se jih bo večina našla v javnih zavodih. (…) Če nam uspe najti to kombinacijo, se pravi nagrajevanje tistih, ki želijo delati v javnih zavodih, omejitev škodljivih praks in hkrati preprečiti trgovanje s koncesijami, jaz mislim, da bo to velikanski korak v smeri krepitve javne zdravstvene mreže,” je dejal Golob.
Na predlog novele zakona o zdravstveni dejavnosti so sicer že na ministrstvu prejeli številne očitke, med drugim, da bodo marsikoga pregnali iz javnega sistema, da se vzpostavlja zasebni zdravstveni sistem in da bi lahko prihajalo do zaprtja različnih oddelkov. “Do tega prihaja že danes. Ravno slaba regulacija je tudi sedaj povzročala to, zato smo se znašli v situaciji, ko imamo v javni zdravstveni mreži tako malo zdravnikov, da ne moremo zagotavljati neprekinjenega zdravstvenega varstva,” je odgovorila ministrica.
Do osnutka sta bila v večernem pogovoru za Televizijo Slovenija kritična tudi prvaka opozicijskih strank SDS in NSi, Janez Janša in Matej Tonin, ki sta se strinjala, da mora biti v ospredju zdravstva pacient in da ljudi ne zanima, kje bodo dobili storitev, da bo le plačana iz javnih sredstev. Janša sicer meni, da primeri, kot jih je opisal Golob, obstajajo, a niso glavni problem zdravstva, zaradi katerega ljudje čakajo v čakalnih vrstah predolgo. “Glavni problem v slovenskem zdravstvu je organiziran kaos, ki nekaterim ustreza, zato ga seveda tudi spodbujajo. In vlada gre natančno v isto smer,” je dodal. Tonin pa je dejal, da je osnutek zakona “pot v smeri privatizacije in totalnega kolapsa slovenskega zdravstvenega sistema”.
Predstavniki Strokovnega združenja zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije pa so danes ministrstvu očitali, da predlog novele posega v delovnopravno zakonodajo in človekove pravice. Prevolnik Rupel pa je dejala, da so besedilo zakona pregledali in da je tudi mnenje pravne službe, da je to ustrezno.
Podoben predlog zakona so pripravili tudi v Civilni iniciativi Glas ljudstva, kjer so kritični do predloga novele zakona o zdravstveni dejavnosti, ki ga je pripravilo ministrstvo, saj da odstopa od napovedane jasne ločitve javnega in zasebnega zdravstva. Svoj predlog zakona bodo s pomočjo poslanca Mihe Kordiša in nepovezane poslanke Mojce Šetinc Pašek v DZ vložili v torek in s tem prehiteli ministrstvo.
“To za naš zakon ne pomeni ničesar. Naš zakon je danes šel v javno razpravo, ki bo trajala 30 dni in ga bomo peljali po rednem postopku,” je povedala ministrica. Dodala je, da ima Glas ljudstva vso pravico vložiti zakon, ministrstvo pa da bo nadaljevalo svoj postopek.
Iz Levice pa so za STA sporočili, da so v preteklem tednu prejeli oba predloga zakona o zdravstveni dejavnosti. “Med obema osnutkoma je predlog ministrstva za zdravje tisti, ki prinaša več dobrih rešitev, ki gredo v pravo smer,” so zapisali.
Ocenjujejo, da predlog ministrstva za zdravnike v javnih zavodih uvaja pomembne omejitve in v določenem delu tudi odpravlja popoldansko delo pri zasebnikih, da bodo plačila za popoldansko delo odslej regulirana, “kar pomeni, da se zdravniku ne bo več bolj splačalo delati popoldan pri zasebniku kot pa dopoldan na rednem delovnem mestu” in da bo financiranje koncesionarskih storitev merjeno glede na redne zaposlitve.
“Glas ljudstva je sicer pripravil bistveno bolj skromen zakon, ima pa prav, ko med drugim opozarja tudi na to, da bi lahko s predlogom ministrstva za zdravje podjemne pogodbe postale preveč davčno ugodne in bi se razbohotile v javnih zavodih. Enako je opozoril tudi ZZZS,” so dodali v Levici.
Zapisali so še, da je skupen namen koalicije preprečiti nadaljnjo razgradnjo javnega zdravstvenega sistema, zadržati zdravstveni kader v javnih zavodih ter ustvariti pogoje, v katerih se v rednem delovnem času opravi čim večji delež zdravstvenih storitev.