(VIDEO) Vlada je sprejela predlog resolucije o dolgoročni miroljubni uporabi jedrske energije v Sloveniji

Vlada je sprejela predlog resolucije o dolgoročni miroljubni uporabi jedrske energije v Sloveniji, ki jo razume kot strateški vir energije, med jedrskimi novogradnjami pa pozornost namenja predvsem JEK-u 2.

“Danes je pomemben dan za slovenski jedrski sektor,” je na novinarski konferenci po seji vlade sprejem resolucije o dolgoročni miroljubni rabi jedrske energije z zadovoljstvom najavil državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Daniel Levičar. “Gre za prvi programski dokument z opredelitvijo razvojnih usmeritev na področju jedrske energije. Hkrati gre za izkaz načelne politične podpore in signal jedrskemu sektorju za preklop na drugačen, razvojni način delovanja,” je poudaril.

Prvi osnutek resolucije z naslovom Jedrska energija za prihodnost Slovenije je bil pripravljen že novembra, sledila je javna obravnava in številna druga usklajevanja, tako na vladi kot z vsemi petimi parlamentarnimi strankami.

Glede na osnutek, ki je bil na spletni strani vlade v sredo objavljen med obravnavanimi gradivi, je v novem besedilu kar nekaj sprememb.

Osnutek resolucije jedrsko energijo v uvodu označi kot stabilen vir energije, ki lahko zagotovi velike količine energije, ki zaradi nizkih emisij toplogrednih plinov igra pomembno vlogo pri razogljičenju družbe. Zaradi elektrifikacije in digitalizacije družbe ter odmika od fosilnih goriv naj bi se uporaba električne energije do leta 2050 bistveno povečala, po nekaterih ocenah naj bi se celo podvojila. Ker bomo najpozneje do leta 2033 zaprli Termoelektrarno Šoštanj, bi se lahko slovenska odvisnost od uvoza elektrike močno povečala.

V prenovljeni resoluciji je tako poudarjeno, da je jedrska energija tudi “strateški vir energije”, ki zagotavlja energetsko neodvisnost, s tem pa tudi varnost.

Širitev jedrskega programa omenja predvsem v smislu izgradnje nove jedrske elektrarne JEK 2, ki bo “v prihodnosti strateškega pomena za dolgoročno in zanesljivo oskrbo Slovenije z električno energijo”. Resolucija sicer podpre širitev uporabe jedrske energije tudi z malimi modularnimi reaktorji, a jih izrecno ne navaja kot alternativo JEK-u 2.

Pod razdelkom z naslovom Jedrske novogradnje prihodnost slovenskega elektroenergetskega sistema tako vidi kot kombinacijo obnovljivih virov in širitve jedrskega programa z gradnjo nove jedrske elektrarne. A dodaja: “Če se to izkaže za ekonomsko smotrno, tehnično izvedljivo in koristno za stanje okolja.” Hkrati resolucija nalaga, naj ekonomika JEK-a 2 na dolgi rok zagotovi tudi konkurenčno ceno elektrike za domače odjemalce.

Resolucija poudarja tudi pomen raziskav in razvoja na področju jedrske energije, pri čemer bo treba za razvoj nacionalnega jedrskega programa pravočasno zagotoviti zadostno število kompetentnih kadrov. Kot je zapisano, bo treba prilagoditi tudi programe izobraževanj.

Glede ravnanja z radioaktivnimi odpadki resolucija podpira vključevanje v mednarodne povezave na področju razvoja. Predlaga tudi spremembo zakonodaje, ki bo sledila potrebam novih jedrskih tehnologij po skladiščenju in odlaganju radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva, če bo to potrebno.

Predvidena je tudi priprava posebnega zakona, če bi se izkazalo, da potrebujemo učinkovitejše vlaganje v jedrske novogradnje. Hkrati pa resolucija nalaga tudi pregled različnih modelov financiranja v jedrske novogradnje, “pri čemer je pomembno, da se koristi in tveganja porazdelijo med različne deležnike”. Nalaga pa tudi pregled možnosti za soinvestitorstvo pri jedrskih novogradnjah.

Po sprejetju resolucije na vladi so se s sporočilom za javnost odzvali v nevladni organizaciji Greenpeace, v katerem so zapisali, da se resolucija “bere kot pravljica o jedrski energiji”, in dodali, da “državljani nismo otroci in potrebujemo odgovore na resna vprašanja”. Izpostavili so neznanke glede konkurenčnosti cene proizvedene energije prihodnje nuklearke in visoko ceno v resoluciji zastavljenih načrtov. “V Greenpeaceu Slovenija ocenjujemo, da je vlada s predlogom resolucije samovoljno že izbrala energetski scenarij za prihodnost Slovenije, čeprav zanj ne pozna končnega računa,” so zapisali.

Prav tako so razočarani, da v predlogu resolucije ni varovalke, ki bi podpirala možnost še enega referenduma v letih 2027 ali 2028, ko bodo znane ključne informacije o novi jedrski elektrarni. “Na ta način je vlada dala biankomenico projektu, o katerem ni znano tako rekoč ničesar. Gre za radikalen obrat in odmik od stališča, ki ga je predsednik vlade predstavljal v preteklih tednih.” Da obstaja možnost drugega referenduma, je namreč omenjal tudi premier Robert Golob.

“Menino, da je predsednik vlade podlegel pritiskom opozicije in določenih interesnih skupin ter tako zavzel povsem propagandno stališče do projekta JEK 2, ki je v nasprotju z načeli transparentnega in odgovornega odločanja ter informiranega vključevanja javnosti,” je poudarila Sara Kosirnik iz Greenpeacea.

“Je politiko strah, da bi ljudje dojeli, da je projekt ekonomsko nevzdržen za naše finance, da prinaša več tveganj in vprašanj, kot pa jih rešuje? Zaskrbljeni in zgroženi smo nad trenutnim enoumjem in pomanjkanjem odprte, demokratične razprave,” je še dodala. V Greenpeaceu so poslance pozvali, naj resolucijo zavrnejo ali pa vanjo vnesejo varovalke, ki bodo omogočale informirano odločanje državljanov o projektu JEK 2. Izrazili so tudi skrb, da se ne bi ponovila zgodba z izgradnjo Teša 6, ko je politika “brez upoštevanja kritičnih glasov izpeljala ta projekt”.