(V ŽIVO) Sindikati javnega sektorja imajo dovolj vladnega “zavlačevanja” pri pogajanjih – Med protestnim shodom je v vladno poslopje dokaj neopazno vstopil premier Robert Golob

Današnji shod so pripravili v pogajalski skupini sindikatov javnega sektorja, ki jo vodi Jakob Počivavšek. Vanjo vključeni sindikati zastopajo zaposlene v številnih poklicih in dejavnosti, med njimi so policisti, poklicni gasilci, ravnatelji, zaposleni v vojski, zdravstvu, sociali, državni upravi, kulturi, visokem šolstvu.

Po Počivavškovih besedah sindikati njihove pogajalske skupine predstavljajo tri četrtine vseh sindikatov javnega sektorja, z današnjim shodom pa izkazujejo enotnost in odločnost. “Naše poenotene zahteve in stališča imajo prav zaradi različnosti sindikatov, ki so jih oblikovali, posebno veliko težo in legitimnost, zato naš glas ne more ostati neslišan,” je dejal.

Protestniki, opremljeni s sindikalnimi zastavami, piščalkami in transparenti so se najprej zbrali na Trgu republike, od koder so se peš odpravili pred poslopje vlade. Tam so vladi sporočali, da jim počasi zmanjkuje potrpežljivosti.

“Dovolj je prelomljenih obljub, dovolj nerealiziranih zavez, dovolj je zavlačevanja v pogajanjih, dovolj je spreminjanja izhodišč, konceptov in vedno novih in novih pogojevanj,” je poudaril Počivavšek. Po njegovi oceni se je na današnjem shodu zbralo približno 1500 ljudi, če dogovora ne bo, pa se bodo prihodnjič še v večjem številu.

Sindikati zahtevajo zaključek pogajanj o prenovi plačnega sistema in odpravi plačnih nesorazmerij, o čemer bi dogovor, kot so opozarjali, moral biti sklenjen že do julija letos. Ob tem pa je njihova zahteva tudi takojšen dogovor glede usklajevanja plač z inflacijo. Prav je, da se bodo v prihodnjem letu v celoti uskladile pokojnine in socialni transferji, a je nujno, da se enako uskladijo tudi plače v javnem sektorju, je dejal Počivavšek.

Ob napovedani inflaciji, ki bo tudi letos presegla pet odstotkov, vlada po njegovih navedbah predlaga zgolj 40-odstotno uskladitev plač z inflacijo oz. 2,2-odstotni dvig vrednosti plačnih razredov in se glede tega tudi na zadnjih pogajanji v sredo “ni premaknila niti za milimeter”. “To je sramota, to je odnos do javnih uslužbencev, na katere računa vsakič, ko pride do naravne nesreče, do epidemije ali kakršnekoli druge krize,” je dodal.

“Ni evropske države, kjer bi bil uradnik s pooblastili na minimalni plači,” je opozoril predsednik Sindikata državnih organov Slovenije Frančišek Verk. Predsednik visokošolskega sindikata pa je izpostavil, da so skoraj do minimalne plače zdrsnila tudi strokovna delovna mesta, za katera se zahteva univerzitetno izobrazbo, in da kader vseh profilov beži iz javnega sektorja v gospodarstvo.

Tudi drugi govorci na današnjem shodu so opozarjali, da marsikje v javnem sektorju primanjkuje kadrov, saj zaradi nestimulativnega plačila in zahtevnih delovnih pogojev zaposleni odhajajo drugam, za prosta delovna mesta pa ni kandidatov, kar posledično vodi še v večje obremenitve zaposlenih.

“Delavci izgorevajo za javno službo, izčrpani so in premalo plačani, vi ste krivi, da bežijo iz javnega sektorja in da zavodi zaradi strokovne in kadrovske podhranjenosti propadajo,” je vladajočim sporočil predsednik Sindikata kulture in narave Slovenije Glosa Mitja Šuštar.

“Nihče ne želi delati v socialnem varstvu, ne za takšno plačilo in pod temi pogoji,” je bil jasen predsednik sindikata SINCE07 Perica Radonjić. Kot je poudaril predsednik Sindikatov v zdravstvu Slovenije Pergam Vladimir Lazić, ne zahtevajo nič drugega kot “pošteno plačilo za pošteno opravljeno delo v normalnih delovnih pogojih”. Ob tem je dodal, da danes pozivajo, protestirajo, jutri bodo zahtevali in tudi stavkali, če bo treba.

Pri tem Lazić ni bil edini, ki je omenil stavko, če drugo ne bo zaleglo. In kot je za policiste napovedal v. d. predsednika Sindikata policistov Slovenije Adil Huselja, bodo stavkali tako, kot delajo: z odločnostjo, vztrajnostjo in močno medsebojno podporo.

Zahteva pogajalske skupine sicer je, da se nesorazmerja v osnovnih plačah odpravijo na način, da se uvrstitve delovnih mest v javnem sektorju povišajo za šest plačnih razredov glede na uvrstitve v dogovoru iz leta 2018. Prav tako zahtevajo, da se nov plačni sistem uveljavi najpozneje do konca mandata te vlade, torej do sredine leta 2026.