Supertorek: Vrhovno sodišče je v ponedeljek odločilo, da nekdanji predsednik Donald Trump ne bo diskvalificiran s predsedniških volitev
Demokratski in republikanski volivci bodo danes v 15 zveznih državah po ZDA in na Ameriški Samoi izbirali svoja kandidata za novembrske predsedniške volitve. Na t.i. supertorek bodo razdelili več kot tretjino delegatov za strankarski konvenciji, na katerih bodo letos poleti potrdili zmagovalca.
Že dlje časa je sicer jasno, da se bosta 5. novembra na predsedniških volitvah pomerila 81-letni demokrat Joe Biden in 77-letni republikanec Donald Trump.
Oba imata težave z javnimi nastopi, kar analitiki pripisujejo njuni starosti, vendar pa sta oba prepričljivo zmagovala na dosedanjih strankarskih volitvah in zborovanjih. Razen v prestolnici Washington, kjer je Trumpa v nedeljo premagala nekdanja guvernerka Južne Karoline Nikki Haley.
Z zmago je osvojila vseh 19 delegatov za konvencijo julija v Milwaukeeju in jih ima skupaj 43, vendar pa jih je Trump doslej po štetju tiskovne agencije AP osvojil 244, za končno zmago pa jih je potrebnih 1215. Biden je doslej nabral 206 delegatov, za zmago jih potrebuje 1968, demokratski volivci pa drugih protikandidatov niti ne zaznavajo.
Volitve in zborovanja bodo danes potekali v Alabami, Arkansasu, Aljaski, Kaliforniji, Koloradu, Mainu, Massachusettsu, Minnesoti, Oklahomi, Severni Karolini, Tennesseeju, Teksasu, Utahu, Vermontu in Virginiji ter na Ameriški Samoi za demokrate. Rezultate zborovanj, ki potekajo že od januarja, bodo objavili tudi demokrati iz Iowe.
Izidi ne bodo znani kmalu, saj tekme potekajo v šestih časovnih pasovih. Haley naj bi se v primeru prepričljivega niza porazov poslovila od nadaljnje tekme, v kateri je doslej osvajala po okoli 30 odstotkov glasov republikancev, ki niso zadovoljni s Trumpom. Hkrati s predsedniškimi bodo ponekod danes tudi volitve za izbiro strankarskih kandidatov za zvezni kongres in druge položaje na državnih in lokalnih ravneh.
Former President Donald Trump will not be disqualified from Colorado’s presidential ballot under the 14th Amendment, the Supreme Court ruled Monday. https://t.co/JgGysOSqPI
— Forbes (@Forbes) March 5, 2024
Vrhovno sodišče ZDA pa je odločilo, da bo nekdanji ameriški predsednik Donald Trump v zvezni državi Kolorado lahko sodeloval na strankarskih volitvah za predsedniškega kandidata republikanske stranke. S tem je vse bolj verjetno, da se bo Trump novembra znova potegoval za položaj predsednika ZDA.
Po Koloradu sta Trumpa z glasovnic strankarskih volitev črtali še državi Maine in Illinois, vendar ga odločitev vrhovnega sodišča v primeru Kolorada avtomatično vrača na glasovnice tudi tam in v drugih državah, kjer bi ga morda skušali izločiti na podoben način, poročajo ameriška televizija NBC in drugi mediji.
Soglasna odločitev vrhovnega sodišča pravi, da zvezne države z uporabo 14. amandmaja k ustavi ne morejo izločiti kandidatov za zvezne izvoljene položaje, lahko pa za državne, na primer kandidate za guvernerje ali državne kongresnike.
Odločitev vrhovnega sodišča je po navedbah ameriške mreže CNN velika zmaga za Trumpa, kar meni tudi sam. “To je velika zmaga za Ameriko,” je v odzivu zapisal na svojem družbenem omrežju Truth Social.
Vrhovno sodišče ameriške zvezne države Kolorado je decembra lani sprejelo odločitev, da Trump ne bo smel nastopiti na volitvah republikanske stranke v Koloradu, kjer bodo republikanci v torek izbirali svojega predsedniškega kandidata.
Takšno odločitev so sprejeli, ker je Trump pozival svoje privržence k napadu na kongres 6. januarja 2021, s tem pa naj bi kršil 14. amandma k ustavi ZDA.
Trump se je nato na odločitev pritožil na vrhovno sodišče ZDA, ki je primer v začetku januarja sprejelo v odločanje in danes sklenilo, da je bila odločitev sodišča v Koloradu o njegovi izključitvi z glasovnic nezakonita. Trump bo tako lahko sodeloval na strankarskih volitvah v Koloradu.
Odločitev vrhovnega sodišča je bila pričakovana. Tudi liberalna sodnica Elena Kagan je namreč med argumenti obeh strani pred vrhovnim sodiščem 8. februarja vprašala zagovornike šestih državljanov Kolorada, ki so s tožbo zahtevali izločitev Trumpa, zakaj bi lahko ena sama zvezna država ZDA odločala o tem, kdo bo predsednik ZDA.
Eno od določil 14. amandmaja k ustavi navaja, da se oseba, ki je sodelovala pri uporu proti državi, ne sme potegovati za izvoljeni položaj. Amandma so sprejeli po državljanski vojni v ZDA v 19. stoletju, da bi upornikom južnjaške konfederacije preprečili izvolitev.
Vrhovno sodišče je ugotovilo, da Trump na zvezni ravni ni bil pravnomočno obsojen zaradi pozivanja privržencev k zavrnitvi izida predsedniških volitev leta 2020, zato ga države ne morejo izločiti iz volitev.
Pri razlagi svoje odločitve se je sodišče razdelilo. Tesna večina konservativnih sodnikov je namreč ugotovila, da lahko le zvezni kongres s posebnim zakonom odloča, ali je predsednik ZDA sodeloval v uporu. Liberalna manjšina je takšni razlagi ostro nasprotovala, ker bi to pomenilo, da Trumpa nikoli ne bo mogoče kaznovati za spodnašanje izida volitev 2020.
Posebni tožilec Jack Smith ga ravno zaradi tega preganja na zveznem sodišču v Washingtonu, sodni proces pa se je zavlekel, ker so konservativni sodniki vrhovnega sodišča ugodili Trumpovi prošnji za obravnavo njegove trditve o absolutni imuniteti za vsa dejanja, ki jih je storil na položaju predsednika ZDA.