Sovjetska Rdeča armada je na današnji dan pred 79 leti osvobodila nacistično koncentracijsko taborišče Auschwitz-Birkenau
Sovjetska Rdeča armada je na današnji dan pred 79 leti osvobodila nacistično koncentracijsko taborišče Auschwitz-Birkenau. Ob obletnici tega dogodka se mednarodna skupnost spominja žrtev holokavsta. Letos so v poslanicah v luči vojne v Gazi opozarjali na vnovično širjenje antisemitizma ter potrebo po zavračanju delitev in sovraštva.
Holokavst, znan tudi kot šoa, je bil genocid na evropskimi Judi med drugo svetovno vojno. Med letoma 1939 in 1945 so nacisti ter njihovi sodelavci pobili okoli šest milijonov oziroma okoli dve tretjini evropskih Judov, večinoma s pogromi, množičnimi streljanji in sistematičnim iztrebljanjem v številnih koncentracijskih taboriščih.
Največje in najzloglasnejše taborišče Auschwitz-Birkenau je 27. januarja 1945 osvobodila Rdeča armada. V skladu z resolucijo ZN iz leta 2005 se ta dan obeležuje kot mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta.
Na kraju nekdanjega taborišča v Oswiecimu na ozemlju današnje Poljske, kjer je zdaj muzej, bodo obletnico obeležili s slovesnostjo pod častnim pokroviteljstvom poljskega predsednika Andrzeja Dude.
Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je v poslanici pozval k zavezi, da ne bomo nikoli pozabili resnice o tem, kar se je zgodilo. Opozoril je, da se v času vojne v Gazi antisemitsko sovraštvo, ki je spodbudilo holokavst, širi z alarmantno hitrostjo in da se moramo odločiti, da se bomo uprli silam sovraštva in delitev.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je sporočila, da je v luči napada Hamasa na Izrael 7. oktobra spomin na holokavst pridobil nov pomen. Opozorila je na porast antisemitskih incidentov in poudarila, da za sovraštvo proti Judom ni opravičila.
Slovensko zunanje ministrstvo je spomnilo, da se v Sloveniji danes spominjamo tudi slovenskih žrtev holokavsta. V koncentracijska taborišča je bilo med vojno namreč odpeljanih 58.522 prebivalcev Slovenije.
Zunanja ministrica Tanja Fajon je poudarila, da lahko z veliko zaskrbljenostjo vidimo, da obljuba “nikoli več” ni izpolnjena. “Zato je naše stališče jasno: le močan sistem mednarodnega prava, zlasti mednarodnega prava človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava, je zagotovilo za mir in varnost v svetu.” Izpostavila je potrebo po aktivnem preprečevanju negativnih družbenih procesov, vključno s sovražnim govorom, ki lahko vodijo do množičnih grozodejstev.
Ta teden se je v luči obletnice v EU, ZN in Sloveniji že zvrstila paleta dogodkov, ki se bodo nadaljevali tudi konec tedna. Danes bo na sporedu voden ogled po Judovskem kulturnem centru Ljubljana in sinagogi, kjer je bila septembra lani odprta prva stalna muzejska razstava, posvečena holokavstu.
Nemški kancler Olaf Scholz je ob mednarodnem dnevu spomina na holokavst danes pozval k odločnemu boju proti antisemitizmu in rasizmu. Italijanska premierka Giorgia Meloni je antisemitizem označila za kugo, ki jo je treba izkoreniniti. Judovski in muslimanski dostojanstveniki pa so v Srebrenici pozvali k miru.
Nemški kancler Scholz je v danes objavljenem videoposnetku poudaril, da današnja demokracija temelji na osrednji zavezi Nikoli več. “Nikoli več marginalizacije in odvzema državljanskih pravic, nikoli več rasne ideologije in razčlovečenja, nikoli več diktature,” je dejal po poročanju nemške tiskovne agencije dpa. Zagotavljanje tega je po njegovih besedah osrednja naloga države, ki se zato bori proti vsem oblikam antisemitizma, teroristične propagande in mizantropije.
V Nemčiji ob dnevu spomina na holokavst zastave po vsej državi danes plapolajo na pol droga.
Italijanska premierka Meloni je antisemitizem označila za kugo, ki jo je treba izkoreniniti. “Za judovske skupnosti so zdaj še posebej težki dnevi. Grozljivi napad Hamasa 7. oktobra je sprožil nov val sovraštva do izraelskega ljudstva in oživil gojišče antisemitizma, ki ga ni mogoče nikoli popolnoma uničiti,” je poudarila Meloni iz skrajno desnih Bratov Italije. Boj proti antisemitizmu v vseh njegovih oblikah, starih in novih, pa je označila za prednostno nalogo svoje vlade.
Judovski in muslimanski dostojanstveniki so medtem po poročanju hrvaške tiskovne agencije Hina v Srebrenici v BiH, ki je bila prizorišče genocida, pozvali k miru. Na slovesnosti v spomin na žrtve holokavsta so poudarili, da se morajo muslimani in judje danes zavezati ohranjanju miru ter se zoperstaviti zlu, zaradi katerega po vsem svetu umirajo nedolžni.
Mednarodna skupnost se žrtev holokavsta spominja ob obletnici osvoboditve nacističnega koncentracijskega taborišča Auschwitz-Birkenau. Tam so danes priredili spominsko slovesnost in odprli razstavo portretov, ki so jih večinoma narisali zaporniki. Direktor muzeja Piotr Cywinski je poudaril, da drama in pomen Auschwitza nista povezana z relikvijami, temveč z ljudmi.
Predsednica republike Nataše Pirc Musar je v poslanici ob mednarodnem dnevu spomina na žrtve holokavsta spomnila na številne spopade, ki divjajo po svetu in v katerih še vedno najbolj trpijo nedolžni ljudje, ki si želijo le miru. Kot je dodala, gre za teptanje človečnosti in grobo ignoranco humanitarnega prava.
Spomnila, je, da danes mineva 79 let od osvoboditve taborišča smrti Auschwitz, v katerem je v nepredstavljivih razmerah umrlo več kot milijon ljudi. “Od leta 2005 ta dan obeležujemo kot mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta: več kot šest milijonov ubitih Judinj in Judov ter preživelih, a usodno zaznamovanih. Nedolžnih ljudi, ki niso želeli vojne in nikomur niso želeli smrti, a jih je vseeno pokosil srp sovraštva, ki se je širil tudi na druge ljudi,” je zapisala.
Ob tem je spomnila, da je 10. decembra minilo tri četrt stoletja od sprejetja Splošne deklaracije človekovih pravic – “pravnega svetega grala, ki bi ščitil ljudi in njihovo dostojanstvo pred grozotami, storjenimi do tedaj”. Pa vendar po svetu divja največ spopadov po drugi svetovni vojni, je poudarila in kot nedopustno ocenila, da zaradi njih še vedno najbolj trpijo nedolžni ljudje, ki si želijo le miru.
“Takšno teptanje človečnosti in groba ignoranca humanitarnega prava pa je tudi globoko nespoštljiva do vseh žrtev holokavsta in vojn ter preživelih, katerih sporočilo je preprosto in jasno: nikoli več vojne,” je zapisala in dodala, da bo vedno verjela, da je na svetu več dobrih ljudi kot tistih, ki med nami na različne načine širijo zlo.
V imenu predsednice republike je gardna enota Slovenske vojske v petek položila venec k spomeniku žrtvam nacifašističnega nasilja na judovskem pokopališču v Dolgi vasi pri Lendavi, ki je največje tovrstno pokopališče v Sloveniji in je kot tako spomeniško zaščiteno.
Premier Robert Golob je ob dnevu spomina na žrtve holokavsta sprejel predsednika Judovskega kulturnega centra Roberta Waltla, s katerim sta strinjala, da naj bo trpljenje žrtev, ki je “globoko zakoreninjeno v našem kolektivnem spominu, opomin sedanjim generacijam, da se bodo v teh zahtevnih časih sposobne upreti skušnjavam nestrpnosti”.
Golob in Waltl sta se srečala v znak spoštovanja do vseh žrtev holokavsta ter kot “izraz predanosti ohranjanju spomina na to temno obdobje zgodovine,” so navedli v kabinetu predsednika vlade in dodali, da so si slovenski interniranci v nacističnih taboriščih delili tragične usode Judov in drugih skupnosti v Evropi.
“V Sloveniji moramo pokazati, da smo kot zreli posamezniki in državljani sposobni spoštljivega, strpnega in dostojanstvenega dialoga, ne glede na naše politične, verske, etnične in druge razlike, ki so naše bogastvo. S tem dajemo svoj prispevek k mirnemu sožitju in kažemo spoštovanje do trpljenja, skozi katerega so šle prejšnje generacije v času fašizma in nacizma,” so po srečanju sporočili iz kabineta predsednika vlade.
Ob srečanju sta spregovorila tudi o izraelski invaziji na Gazo in zatrdila, da se zavzemata za prekinitev spopadov v Gazi in začetek mirovnih pogajanj, ki bodo vodila v rešitev dveh držav, Izraela in Palestine.