“Ker ona ve”: Marta Kos protestirala zaradi objave “vulgarnejše in seksistične različice karikature političark na spletu in omiljene, a še vedno seksistične različice v tiskanem Delu”

Karikatura, ki razkazuje gole dele telesa treh slovenskih političark Urške Klakočar Zupančič, Tanje Fajon in Nataše Pirc Musar , ki je postala viralni hit, je sprožila pravo kampanjo, kjer se je pod bičem “disciplinske komisije” znašel Delov karikaturist Marko Kočevar.  Še dobro, da ne živimo več v enopartijskih časih, kjer bi partijski organ, ki je  skrbel za preiskave  in pregone, hitro spoznal deviacijo. Pred tem bi se seveda izrekle vse osnovne organizacije. Ampak saj človek ne ve kaj je hujše, saj so se o karikaturi napol golih političark izrekle  prizadete kot tudi vse civilnodružbene organizacije, nazadnje tudi Združenje za povezovanje strokovnjakinj in promocijo znanja – Ona ve (Shi knows)

a še vedno seksistična različica v tiskanem časopisu) in izbiri naslova prispevka z drugega dneva diplomatskega posveta.

Če bi dobro pomislili, kakšne posledice lahko imajo v družbi takšna dejanja, tega morda ne bi storili.

2/

— ONA VE – SHE KNOWS (@ker_onave) December 19, 2023

“Hej, Delo.Z vami z veseljem delimo lekcijo o feminizmu.
Feminizem je bitka proti vsem oblikam družbene podrejenosti. Feministi smo lahko vsi, ki se borimo za enakopravnost, strpnost, mir in dostojno življenje vseh. Feminizem ni samo za ženske. Marsikatera feministična zmaga je bila izbojevana v sodelovanju najrazličnejših akterjev. Karikatura, ki ste jo objavili, ni feministična.
Feministična ni, ker predsednico države, predsednico Državnega zbora in ministrico za zunanje zadeve zreducira na njihov spol. Feministična ni, ker objektificira.
Feministična ni, ker je v svoji osnovi žaljiva .Predvsem pa ni feministična, ker se z delovanji naše oblasti ne spopada na vsebinski ravni.
Poenostavlja in ne reflektira.Ne reflektira, da diplomatski vrh poteka v času ene najbolj grozljivih vojn v Palestini. Ne reflektira molka in pomanjkanja dejanj o temi. Ne reflektira dejanj predsednice, povezanih s splavom.Kariktura ne razume bistva feminizma in je v svojem bistvu nazadnjaška. Nazadnjaška, ker predstavnicam oblasti ne nastavlja ogledala na podlagi vsebine, ampak se ustavi pri njihovem spolu. Vsi mi pa si zaslužimo več,” so na Facebooku zapisali v Inštitutu 8. marec Nike Kovač o Delovi karikaturi.

Jasno, v imenu ženskih kvot, naše kvarne segregacije in istočasnega zatona stroke v imenu svobode je dovoljeno vse.🥂

— F.M. Dostojevski🙏🕊️🇸🇮 (@Slovenec_sem7) December 20, 2023

 

“Spoštovani karikaturist Marko Kočevar (Delo), spoštovani odgovorni urednik Bojan Budja (Delo), dragi časopis ne vemo, kakšni namigi so vas vodili pri včerajšnji objavi karikature (vulgarnejša in seksistična različica na spletu in omiljena, a še vedno seksistična različica v tiskanem časopisu) in izbiri naslova prispevka z drugega dneva diplomatskega posveta. Če bi dobro pomislili, kakšne posledice lahko imajo v družbi takšna dejanja, tega morda ne bi storili.

Če pa ste to naredili zavestno, potem je naše razočaranje še večje, kajti to pomeni, da so prevladali nezavedni predsodki. In v Združenju ONA VE ocenjujemo, da je to priložnost, da se naučite kaj novega o pomenu enakosti spolov v medijih. Kaj po vašem mnenju definira naše političarke, ki ste jih predstavili s karikaturo? To, da so ženske, da imajo prsi, da kažejo obline, da so pretirano naličene in da se potijo, ko delajo?

Kaj ste želeli povedati z naslovom »Po ženskem dnevu konkretnejše usmeritve za veleposlanike«? Da so političarke, dve od njih sta na najvišjih položajih v državi, osebki, ki nimajo pojma o vsebini, presojamo pa jih po zunanjosti? In da je predsednik vlade,  torej moški, tisti, ki obvlada vsebino, in da je boljši od žensk?

Ja, zavedamo se, da so lahko interpretacije tako karikature kot naslova različne. Prav tako se zavedamo, da je karikatura risba z zelo poudarjenimi značilnimi potezami, lastnostmi upodobljene osebe, prikazanega dogodka (Fran). Kot tudi, da lahko v ekspresivnem pomenu besede predstavlja izmaličeno, popačeno podoba česa (Fran). Ocenjujemo, da ste šli v smer druge razlage.

V Združenju ONA VE izražamo razočaranje in protest nad takšnim prikazovanjem naših političark, ki so tudi članice ONA VE, kot tudi vseh žensk v javnem življenju.
Pa čeprav daje to obstoju našega združenja in naših prizadevanj samo še večjo legitimnost.

Kako šibak namreč moraš biti, da leta 2023 nekoga še vedno diskreditiraš na podlagi spola?! Kako globoko v tebi morajo biti zakoreninjeni predsodki do žensk? In potem me ljudje sprašujejo, zakaj se danes še vedno borimo za pravice žensk?

Poglejte karikaturo in naslov, pa vam bo vse jasno. Zato smo še bolj prepričane, da je prav, da izvajamo prvo znanstveno analizo reprezentiranja spolov v slovenskih medijih (uradno jo bomo predstavili 24. januarja 2024).

Nad prvimi spoznanji smo razočarane, a ne presenečene.
Medijsko poročanje v Sloveniji pomembno odraža in obenem krepi spolne neenakosti in stereotipe v slovenski družbi. Reproducira percepcije, da so politične, gospodarske, mednarodne, znanstvene in druge »resne« zadeve v domeni moških elit, medtem ko so ženske v primerjavi z moškimi bistveno manj vidne in manj zastopane v vseh kategorijah virov in govorijo o manj pomembnih temah.

Ti rezultati govorijo tudi o »hierarhiji kredibilnosti«, po kateri moškim virom, sploh na elitnih položajih, pripada bistveno višja stopnja vidnosti, medijskega prostora in sovplivanja na medijske vsebine kot ženskam.

Slednje so v primerjavi z moškimi večkrat prikazane kot šibkejše in čustvene z nižjo ravnjo kompetentnosti, avtoritete in racionalnosti.  Dragi odgovorni pri Delu, res hvala, ker ste na praktični način pokazali, kar ugotavljamo v raziskavi. Morda boste našim ugotovitvam tudi zato lažje verjeli. Vsi mediji.

Zato vam pri Združenju ONA VE ponujamo roko: dajmo si na osnovi raziskave in konkretnih primerov skupaj prizadevati za enakopravnejše in bolj raznoliko vključevanje žensk v medijske vsebine, tako v smislu števila in vsebin, kot tudi, kako jih prikazujete.

In bodimo še posebej pozorni na spoznanje, ki veje iz besed Helen Pankhurst, britanske aktivistke za pravice žensk, znanstvenice in pisateljice: »Kako so ljudje in skupine ljudi prikazani v medijih, pomembno vpliva na to, kako so obravnavani v resničnem svetu.«

Marta Kos
Predsednica Združenja ONA VE