Logarjeva “predstava, ki gre narobe…” – Politični analitiki zadržani do Logarjevega (Janševega) “dolgega pohoda” v politično sredino – TOPNEWS.si

Logarjeva “predstava, ki gre narobe…” – Politični analitiki zadržani do Logarjevega (Janševega) “dolgega pohoda” v politično sredino

Logarjeva “predstava, ki gre narobe…”  – Politični analitiki zadržani do Logarjevega (Janševega)  “dolgega pohoda” v politično sredino

Medije in politične  po petkovem odstopu z mesta predsednika sveta največje opozicijske stranke  te dni zaposluje  vprašanje kakšna je resnična politična vloga Anžeta Logarja, ki je še  vedno poslanec stranke SDS. Ugibanj, da z mesta predsednika sveta ni odstopil sam, temveč ga je k temu  pozval prvak stranke Janez Janša ne komentira “Glede moje vloge ali notranjepolitičnih zadev pa veste, da nikoli nisem govoril o dogajanjih znotraj stranke,”  je včeraj odgovarjal novinarjem POP TV-ja. Sicer prislovično redkobeseden Anže Logar pa se se je, čeprav se, kot pravi o notranjepolitičnem dogajanju ne izreka,  v daljšem komentarju na svojem Facebook profilu razpisal  prav o aktualnem političnem dogajanju oziroma, kot je zapisal, “o predstavi, ko gre vse narobe…”.  Glede  analize aktualne politične oblasti, ki jo objavljamo spodaj,  Logar ostaja na pozicijah SDS-a.

“V vladi, ki jo nominalno vodi nekdanji direktor gospodarske družbe, bo koalicija predlagala in potrdila zakon, po katerem se morajo vsi (razen njih samih) štempljati. Tudi tisti razvojno naravnani in širom sveta najbolj iskani kadri. Vsakodnevno, za prihod, odhod iz dela, pa za malico… in da morajo podjetja vsak dan voditi 9 sklopov birokratskih podatkov, ter jih javljati naprej v nadzor.
Če bi mi pred 19 meseci nekdo rekel, da bo Mesec svoj slavnostni nagovor ob državnem prazniku v počastitev generala in borca Rudolfa Maistra začel ravno z besedami o podpori slovenski vojski, bi rekel, da ima sogovornik pač (pre)divjo domišljijo. A to je šele začetek!
Prejšnji finančni minister Andrej Šircelj je v državni blagajni (državna in občinska raven) pustil razkošnih 8 mrd evrov likvidnih sredstev. S pametnim investiranjem v razvojne projekte bi Slovenija prihajajoči krizni čas lahko izkoristila kot odbojni moment in povečala razvojni naskok s primerljivimi državami.
Lahko pa tudi zapravi ta keš. Tako da financira področja, ki nimajo multiplikativnega učinka. S tem v napačnem obdobju deluje prociklično in posledično pro-inflatorno. Makroekonomski kazalci nas prepričujejo, da je ta vlada ravnala natančno tako.
Česa tako ostrega s strani Fiskalnega sveta, odkar je bil ta ustanovljen, pa še ne! Finančni minister demokratičnega pedigreja bi nepreklicno odstopil.
Minister Boštjančič je v odgovor na uničujoče besede Fiskalnega sveta samozavestno vstal in povedal, da je Evropska komisija ravno tisti dan njegov proračun razglasila za zglednega.
Ampak hudič je v podrobnostih. Ko sem natančno pregledal poročilo Evropske komisije, sem ugotovil, da je minister Boštjančič zavajal Bruselj. Tja je namreč (namerno?) poslal napačno verzijo proračuna.
In v tem splošnem stanju nezaupanja vlada pride z novim zakonom. Zakonom o obnovi. Zakonom, ki bo vladajočim in njenim para-sistemom dal proste roke, da zapravijo 10 mrd evrov našega denarja. Znesek dveh bančnih lukenj! Ob tem, da ima v zakonu zagotovljenih samo 1,6 mrd evrov prilivov. Prek dodatnih davkov in obremenitev, seveda. Kako si to predstavljajo, ne vem.
Drama absurda? Komedija zmešnjav? Farsa? Ma nič od tega. To, kar na slovenskem političnem parketu spremljamo sedaj, skoraj do podtankosti spominja na kultno gledališko uspešnico, ki so jo v londonskem West Endu začeli predvajati v 2015, nato pa se je razširila po celem svetu. Predstava, ki gre narobe (The Play That Goes Wrong), je natanko pred petimi leti prišla tudi v Slovenijo. Sumim, da si jo je večina današnjih ministrov, vključno s prvim izmed njih, vestno ogledala.
Upam, da pričujoča epopeja povzroči globinski wake-up call za oblikovanje zdravorazumske, sproščene, v prihodnost in v sodelovanje usmerjene Slovenije”.

 

Zoran Janković, ki ga je Logar poskušal vreči z mesta ljubljanskega župana v Logarjevi   Platformi sodelovanja vidi  le satelit SDS-a v nastajanju. “Jaz Logarja poznam, ker je tu sedel. Je bister, ampak če mene vprašate, to je moje mnenje, on je bil na strani ali pa je del SDS-a, in bo ostal. V kakšni obliki, pa je druga stvar. Če bodo ljudje verjeli, da je šel on povsem stran, bo pač dobil glasove na volitvah,” pa je prepričan ljubljanski župan Zoran Janković.

Platforma sodelovanja je po Jankoviću torej  le satelit SDS-a v nastajanju, odmik Anžeta Logarja od stranke pa zgolj predstava za javnost, meni Janković: “Malo za šalo, mesec november, po moje si bo brke pustil, da pove, da je drugačen, kot je bil doslej.”  Pa poglejmo kako so se  na Logarjev sestop odzvali politični analitiki. Uroš Esih v Delu nima dilem: “Predsednik stranke SDS Janez Janša pošilja Anžeta Logarja s Platformo sodelovanja po volivce v sredino, ki je za Janšo nedosegljiva, “ugotavlja Esih..

Politolog in politični analitik dr. Igor Lukšič za Delo ocenjuje, da predsednik SDS pošilja Logarja v boj za sredinske glasove, ki so stranki pod njegovim vodstvom nedosegljivi. Velik del sredinskih volivcev se je po razočaranju z Gibanjem Svoboda prelilo med neopredeljene, ki jih je po zadnji raziskavi inštituta Mediana za Delo več kot tretjina.

V vrhu NSi je mogoče slišati cinične opazke, da je Logar ustanovil Platformo sodelovanja, ki pa ne želi sodelovati s političnimi somišljeniki. Po zadnjih manevrih na relaciji SDS–Logar ocenjujejo, da Janša pošilja Logarja po volivce v sredino, pri tem pa da bo poskusil dobiti tudi glasove NSi. V stranki prevladuje ocena, da za novo morebitno Janševo vlado ni ključen on sam, ampak Logar in njegov politični projekt s Platformo sodelovanja.

Rezultati ankete Parsifala naj bi bili za SDS zelo zaskrbljujoči, saj naj bi Logarjevo Platformo volila kar tretjina njihovih volivcev, Pavel Rupar naj bi odnesel okoli osem odstotkov, SLS z nosilcem Petrom Gregorčičem pa okoli tri odstotke.

Politične analitike je sicer  zmedla objava Reporterja o tem kako “brutalen ” naj bi bil  petkov sestop Logarja z najvišje funkcije v stranki za Janezom Janšo seveda.  Ne javno, pač pa za tesno zaprtimi vrati naj bi kar dve uri s člani sveta stranke o Anžetu Logarju in njegovih dejanjih razpravljal Janez Janša. “Logar je prek aktivnosti v zadnjem letu nadaljeval politiko delnega distanciranja od stranke. Z nobeno potezo ni nakazal interesa za krepitev SDS-a. Jasno je, da je Platforma ustanovljena za nastop na volitvah v državni zbor,” naj bi, kot poroča Reporter, v nagovoru članom dejal Janša.

Da se Logar očitno neizogibno poslavlja od stranke, priča tudi jasno stališče, da je v skupnem interesu, da to ločitev izpeljejo korektno. Petkov odstop ustanovitelja Platforme sodelovanja Anžeta Logarja z mesta predsednika sveta stranke SDS postavlja v nov kontekst kontrolirane politične procese SDS na desni sredini pred evropskimi volitvami prihodnje leto, prav tako tudi prva pozicioniranja pred naslednjimi parlamentarnimi volitvami.

 

 

Poročanje tednika Reporter, ki je  je objavil ekskluzivno in presenetljivo podrobno informacijo o zadnji seji sveta SDS, na kateri naj bi nastopil sam Janša in podrobno razpravljal o Logarju in njegovem projektu Platforme sodelovanj je na svojem blogu analiziral tudi Boris Vezjak.  “Navedki so opremljeni z narekovaji, kar pomeni, da novinar Igor Kršinar zagovarja njihovo avtentičnost, dodana pa je tudi fotografija Janševega nastopa in v ozadju je prepoznavna drsnica z besedilom, projiciranim na platno,” med drugim piše Vezjak, ki prav tako kot Janković ugotavlja, da je  “zvesti poslanec SDS Anže Logar le  trojanski konj” Janševega poskusa zavzetja politične sredine.

Vsi navedki so rahlo presenetljivi in jih znova lahko beremo na podlagi obeh navedenih scenarijev: bodisi služijo pomiritvi notranje strankarske javnosti in jih moramo razložiti kot iskreno analizo in s tem kot možnost, da Janša pri projektu nove stranke ne sodeluje, a mu ne bo posebej nasprotoval, z nekaj dvoma pa tudi kot del scenarija, po katerem je Logar zgolj izvajalec skrbno izdelanega načrta za prihajajoče volilne zmage, piše Vezjak.

Janša naj bi o Logarju govoril kar debeli dve uri in povedal, da je »v skupnem interesu, da je ločitev izpeljana korektno«, kar da vključuje odstop s funkcij, poravnavo obveznosti do stranke, nekandidiranje oseb, ki javno izjavljajo, da ne bi sodelovali s SDS« in podobno. Kdor govori o ločitvi, se očitno nanjo že pripravlja in izvaja inventuro.

“Ko ugibamo o avtonomiji Logarjevega projekta, se od samega začetka sučemo okoli dveh poglavitnih interpretativnih možnosti, ob tem pa ves čas opazujemo, ali bo njegov šef kaj jezen nanj. Po prvi je Janšev nekdanji minister in sedanji poslanec iskreno odločen začrtati projekt deradikalizacije njegove politične agende in se umestiti v široko desno sredino z umirjeno politiko, ki bo prepričala sredinske in tudi desne volivce, za katere domnevamo, da jih psihopolitični ekstremizem šefa SDS moti. Le kdo bi si želel politika, ki gradi na strupu, sovraštvu in delitvah, našteto pa celo stopnjuje v smeri omemb državljanske vojne?

Zato po tej interpretaciji Janša dejansko ne sodeluje pri nastajanju projekta nove stranke, a se poraja vprašanje, zakaj stoično dopušča takšen razkroj v svoji neposredni bližini? Mu morda ne oporeka, ker mu osebni politični vremenarji na Trstenjakovi vsak dan dopovedujejo, da bo Logarja ob sestavljanju nove vladajoče koalicije krvavo potreboval kot svojega najboljšega zaveznika?

Druga možnost je manj prizanesljiva in predpostavlja njun vnaprejšnji dogovor: kar počne njegov poslanec, je v celoti dirigirano, zaradi česar smo priča premišljeni kamuflažni politični igri, ki bo več kot očitno trajala zelo dolgo, zato morajo vsi vpleteni zelo previdno odigrati svoje vloge v resnično težavni situaciji, v kateri ima Logar nalogo ohraniti svoje ratinge priljubljenosti, kapitalizirane v predsedniških volitvah, ki jih je dosegel z nadgradnjo Pahorjevega »dialoškega« lika. Njegov šef pa mora istočasno previdno kazati določeno zadržanost, ne pa tudi jezo, v odnosu do svojega lesenega konja, s katerim bo vdrl v Trojo na naslednjih volitvah. Ker pa zadnje čase zelo pogosto omenja predčasne, bi se to lahko zgodilo zelo kmalu – ali vsaj temu verjame.

Kar je posebej težavno v tej nevarni maskirni igri, je doseči rezultat, ko se volilna podpora stranki SDS ne bo preveč zmanjšala, ampak bo Logarjeva nova stranka dovolj komplementarno zarezala predvsem v druge politične entitete na desnici, še zlasti v stranko NSi in SLS, ki že nekaj časa dajeta slutiti nemir, ker bi se lahko zgodilo ravno to, predvsem pa pobrala glasove med neopredeljenimi in sredinskimi volivci.

Logar tokrat ni imel toliko hrabrosti, da bi stopil pred novinarje, temveč je raje pojasnila zavračal in celo na sejo sveta svoje stranke ni prišel; svoj odstop je sporočil kar po socialnih omrežjih. Zadrego, zakaj izstopa s tolikšno zamudo in morda celo po nareku, je nato opravičeval s pojasnilom, da je »čas za prevzem odgovornosti«. Nekam pozno se je tega spomnil. Še več, po njegovem je zdaj »prišel pravi čas«, da krmilo preda naprej, vse »v imenu nove svežine, napredka, spremembe smeri ali preprosto zaradi notranjega občutka,”med drugim ugotavlja Vezjak.

In kaj reči na koncu. Vendarle, kljub vsem dilemam in zadržanosti do “Logarjeve predstave, ki se je začela že z predsedniškimi volitvami, vendarle velja pohvaliti, da gre po dolgem času v slovenski politiki za zavidanja vreden poskus politične kombinatorike, ki se dogaja v ozadju. Problem slovenske politike je namreč že dolga leta v tem, da kljub zgodbam o “stricih iz ozadja” nima pravega ozadja. Ob tem se spomnim nekega pogovora po osamosvojitvi, ko smo nadebudni novinarji vprašali Igorja Bavčarja kaj s dogaja v ozadju je hladnokrvno dejal, “da je problem ravno v tem, ker ni nobenega ozadja”.  Še dobro, da se sploh komu, da še kaj kombinirat v ozadju.  In ni vrag, če je levi sredini uspelo doslej lansirati Cerarja, Šarca in Goloba, zakaj tokrat Janši ne bi uspelo z Logarjem?

 

COMMENTS

Wordpress (0)