“Vi dajete denar, mi dajemo življenja,”Volodimir Zelenski ameriškim kongresnikom: “Če ne bomo dobili (ameriške) pomoči, bo Ukrajina izgubila vojno – TOPNEWS.si

“Vi dajete denar, mi dajemo življenja,”Volodimir Zelenski ameriškim kongresnikom: “Če ne bomo dobili (ameriške) pomoči, bo Ukrajina izgubila vojno

“Vi dajete denar, mi dajemo življenja,”Volodimir Zelenski ameriškim kongresnikom: “Če ne bomo dobili (ameriške) pomoči, bo Ukrajina izgubila vojno

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je ameriškemu predsedniku Joeju Bidnu danes v Beli hiši zahvalil za vso pomoč ZDA Ukrajini zaradi ruske invazije in napovedal pogovore o nadaljnji vojaški pomoči. Biden je Ukrajino označil za partnerja in zaveznika.

To je drugi obisk Zelenskega v Beli hiši odkar je Rusija februarja lani sprožila invazijo na Ukrajino. Decembra lani je Zelenski imel tudi govor pred obema domovoma ameriškega kongresa, tokrat pa se je pred prihodom v Belo hišo srečal s kongresniki, kasneje pa obiskal še Pentagon.

V primerjavi z obiskom decembra lani, ko je govoril pred obema domovoma kongresa, pa je po poročanju ameriških medijev tokrat navdušenje nad predsednikom, ki jo je februarja lani napadla Rusije, nekoliko manjše.

Predvsem konservativni republikanci, ki zavračajo nadaljevanje vojaške pomoči Kijevu, v predstavniškem domu napovedujejo blokado proračuna, v okvirju katerega je predsednik Biden za Ukrajino zaprosil še za 24 milijard dolarjev pomoči za Ukrajino.

Ameriški kongres je doslej potrdil okrog 43 milijard dolarjev vojaške pomoči Ukrajini, skupaj pa je tej državi namenil okrog 100 milijard dolarjev. Predsednik predstavniškega doma kongresa Kevin McCarthy ni izrecno proti dodatni pomoči, vendar pa je pred dnevi izrazil željo, da mu Bela hiša razloži, kakšen je načrt za konec vojne oziroma zmago.

Zelenski je novinarjem v kongresu na kratko povedal, da je bil pogovor dober, ko se je sprehodil mimo njih, ob strani pa sta mu stala vodja senatne večine demokrat Chuck Schumer in vodja manjšine, republikanec Mitch McConnell. Schumer je potem na kratko povedal, da jim je Zelenski razložil, da bo Ukrajina brez nadaljevanja ameriške pomoči izgubila vojno.

Pred pogovori za zaprtimi vrati  s predsednikom Bidnom pa je Zelenski novinarjem v Ovalni pisarni Bele hiše dejal, da je letos to že njuno četrto srečanje z Bidnom. ZDA je označil za strateškega prijatelja Ukrajine in se zahvalil za pomoč.

“Prišel sem, da utrdim našo koalicijo za obrambo ukrajinskih otrok, družin, domov in demokracije po svetu. Začel sem v kongresu, da se zahvalim za veliko podporo,” je dejal Zelenski in dodal, da imajo lahko zaradi medsebojnega zaupanja odkrit in konstruktivni dialog. Napovedal je, da bosta z Bidnom govorila o vojaški pomoči, s poudarkom na zračni obrambi.

Biden je dejal, da ZDA skupaj s partnerji iz skupine G7 in drugimi formalizirajo dolgoročno varnost Ukrajine. “Podpiramo pravičen in trajen mir, ki bo spoštoval ukrajinsko suverenost in ozemeljsko celovitost,” je dejal Biden.  Zelenski je odgovoril tudi na vprašanje o Poljski, ki zavrača uvoz ukrajinskega žita in napoveduje, da ne bo več pošiljala orožja Ukrajini. Dejal je, da je hvaležen Poljakom in poljski družbi za podporo.

Zelenski je v Washington prispel iz New Yorka, kjer je na zasedanju 78. Generalne skupščine ZN Rusijo med drugim obtožil genocida. Na družbenih omrežjih pa se je pojavil video prenosa govora Zelenskega v OZN, kjer so ukrajinski mediji poskušali “popraviti” video na katerem je del  občinstva ob njegovem govoru zapustil dvorano. Pri tem pa so spregledali, da je Zelenski poslušal samega sebe.

Izrednega zasedanja VS ZN o Ukrajini se ni udeležil nobeden od voditeljev stalnih članic, Francije, Velike Britanije, ZDA, Kitajske in Rusije, je pa na njem prisotna predsednica republike Nataša Pirc Musar.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je sicer  v sredo na izrednem zasedanju Varnostnega sveta Združenih narodov v New Yorku obsodil ruski napad na Ukrajino kot zločinski in pozval, naj se Rusiji kot stalni članici VS ZN odvzame pravica do veta. Ob tem je pozval tudi k širitvi tega organa in med drugim predlagal stalni sedež za Nemčijo.

“To je zločinska in neizzvana agresija Rusije na naš narod, katere cilj je zavzeti ukrajinsko ozemlje in vire,” je dejal Zelenski in pozval, naj se Rusiji odvzame pravica do veta v VS ZN. To je označil za ključno reformo tega organa.

“Vojne je nemogoče ustaviti, ker agresor ali tisti, ki agresorja odobravajo, na vsa prizadevanja vložijo veto,” je poudaril in dodal, da je pravica do veta v rokah agresorja tisto, kar je ZN potisnilo v slepo ulico.

“Žal so ta sedež v Varnostnem svetu, ki ga je Rusija po razpadu Sovjetske zveze nezakonito zavzela z zakulisnimi manipulacijami, zasedli lažnivci, katerih naloga je beljenje agresije in genocida,” je nadaljeval ukrajinski predsednik.

Ob tem je pozval k širitvi VS ZN na več stalnih članic, vključno z Nemčijo. “Nemčija je postala ena ključnih svetovnih varuhinj miru in varnosti,” je ocenil in dodal, da bi morali biti v organu stalno zastopani tudi Latinska Amerika in Afriška unija, večjo prisotnost pa bi si po njegovih besedah zaslužila tudi Azija.

Pred Zelenskim je v VS ZN med drugim spregovoril generalni sekretar ZN Antonio Guterres, ki je prav tako ostro obsodil ruski napad na Ukrajino. Ta po njegovih besedah povečuje geopolitične napetosti in delitve, ogroža regionalno stabilnost, povečuje jedrsko grožnjo in ustvarja globoke razkole v vse bolj multipolarnem svetu.

Izrednega zasedanja se udeležuje tudi ameriški državni sekretar Antony Blinken, ki je Rusijo obtožil, da v Ukrajini vsakodnevno izvaja vojne zločine in zločine proti človečnosti, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

“Iz udobne razdalje te dvorane je res lahko izgubiti izpred oči, kakšno je življenje ukrajinskih žrtev ruske agresije,” je dejal, a izrazil prepričanje, da se Ukrajinci ne bodo predali. “In tudi mi ne bomo obupali,” je dodal.

V kontekstu celotnega dogajanja pa je zanimiv govor  ruskega zunanjega ministra Lavrova v Varnostnem svetu ZN, ki zajema  ruski pogled na  kot je zapisano v uvodu “zgodovino posredniške vojne Washingtona proti Rusiji, pa tudi korupcijo v ZN in neuspehe organizacije pri podpiranju lastnih zakonov in vrednot”.

***

Gospod predsednik.

Gospod generalni sekretar.

Kolegi.

Obstoječi mednarodni red je bil zgrajen na ruševinah in ogromni tragediji druge svetovne vojne.

Njegova osnova je bila Ustanovna listina OZN, ključni vir sodobnega mednarodnega prava.

Predvsem po zaslugi ZN je bilo mogoče preprečiti novo svetovno vojno, polno jedrske katastrofe.

Žal je kolektivni Zahod pod vodstvom ZDA po koncu hladne vojne samostojno prevzel položaj razsodnika usod vsega človeštva in, prevzet s kompleksom izključnosti, začel vse bolj ignorirati dediščino ustanovni očetje ZN.

Danes se Zahod obrača k zakonskim normam in načelom selektivno, od primera do primera, izključno v skladu s svojimi sebičnimi geopolitičnimi potrebami.

To neizogibno vodi v oslabitev globalne stabilnosti, v zaostrovanje obstoječe in v vžig novih napetosti.

Naraščajo tudi tveganja globalnih konfliktov.

Prav zato, da bi jih ustavila, usmerila dogodke v miroljubno smer, je Rusija vztrajala in vztraja, da se vse določbe Ustanovne listine ZN spoštujejo in uporabljajo ne selektivno, temveč v celoti in medsebojni povezavi, vključno z načeli suverene enakosti držav, nevmešavanje v njihove notranje zadeve, spoštovanje ozemeljske celovitosti in pravice ljudstev do samoodločbe.

Dejanja ZDA in njihovih zaveznikov kažejo na sistematično kršitev ravnotežja zahtev, zapisanih v Ustanovni listini ZN.

Od razpada ZSSR in oblikovanja neodvisnih držav na njenem mestu so se ZDA in njihovi zavezniki nesramno in odkrito vmešavali v notranje zadeve Ukrajine.

Kot je konec leta 2013 javno in celo ponosno priznala namestnica ameriškega državnega sekretarja Victoria Nuland, je Washington porabil 5 milijard dolarjev za vzgojo zahodu poslušnih politikov v Kijevu.

Vsa dejstva inženiringa ukrajinske krize so že dolgo znana, vendar jih poskušajo na vse možne načine skriti, da bi preklicali celotno zgodovino pred letom 2014.

Zato tema današnjega srečanja, ki jo je predlagalo albansko predsedstvo, ne bi mogla priti ob pravem času in nam omogoča obnoviti kronološko verigo dogodkov in ravno v kontekstu odnosa glavnih akterjev do izvajanja načela in cilje Ustanovne listine ZN.

V letih 2004–2005 je Zahod odobril prvi državni udar v Kijevu, da bi na oblast pripeljal proameriškega kandidata, zaradi česar je ukrajinsko ustavno sodišče prisililo, da je sprejelo nezakonito odločitev o izvedbi tretjega kroga predsedniških volitev, ki ni bil predviden. saj po ustavi te države.

Še bolj neceremonijsko vmešavanje v notranje zadeve je bilo očitno med drugim Majdanom v letih 2013–2014.

Nato je cela vrsta zahodnih popotnikov neposredno spodbujala udeležence protivladnih demonstracij k nasilnim dejanjem.

Ista Victoria Nuland se je z ameriškim veleposlanikom v Kijevu pogovarjala o sestavi prihodnje vlade, ki jo bodo oblikovali pučisti.

Obenem je Evropski uniji opozorila na njeno pravo mesto v svetovni politiki z vidika Washingtona.

Vsi se spomnimo njene nespodobne dvobesedne fraze.

Pomenljivo je, da je Evropska unija to požrla.

Februarja 2014 so liki, ki so jih izbrali Američani, postali ključni udeleženci krvavega prevzema oblasti, organiziranega, naj vas spomnim, dan po tem, ko je bil pod jamstvi Nemčije, Poljske in Francije dosežen dogovor med zakonito izvoljenim predsednikom Ukrajine in opozicijskih voditeljev.

Načelo nevmešavanja v notranje zadeve je bilo večkrat poteptano.

Takoj po državnem udaru so pučisti izjavili, da je njihova absolutna prednostna naloga krčenje pravic rusko govorečih državljanov Ukrajine.

In prebivalce Krima in jugovzhoda te države, ki se niso hoteli sprijazniti z rezultati neustavnega prevzema oblasti, so razglasili za teroriste in proti njim sprožili kaznovalno operacijo.

Kot odgovor na to sta Krim in Donbas izvedla referenduma v popolnem skladu z načelom enakih pravic in samoodločbe ljudstev, ki je zapisano v 2. odstavku 1. člena Ustanovne listine ZN.

Zahodni diplomati in politiki si v zvezi z Ukrajino zatiskajo oči pred to najpomembnejšo normo mednarodnega prava, da bi celotno ozadje in bistvo dogajanja skrčili na nedopustnost kršitve ozemeljske celovitosti.

V zvezi s tem bi rad spomnil, da soglasno sprejeta Deklaracija ZN o načelih mednarodnega prava o prijateljskih odnosih in sodelovanju med državami iz leta 1970 v skladu z Ustanovno listino Združenih narodov določa, “da je načelo spoštovanja ozemeljska celovitost velja za države, ki v svojih dejanjih spoštujejo načelo enakosti in samoodločbe ljudstev in posledično imajo vlade, ki predstavljajo vse ljudi, ki živijo na določenem ozemlju.”

Dejstvo, da ukrajinski neonacisti, ki so prevzeli oblast v Kijevu, niso predstavljali prebivalcev Krima in Donbasa, ne potrebuje dokazov.

In brezpogojna podpora zahodnih prestolnic dejanjem zločinskega režima v Kijevu ni nič drugega kot kršitev načela samoodločbe po grobem vmešavanju v notranje zadeve.

Sprejetje rasističnih zakonov, ki so sledili državnemu udaru v času vladavine Porošenka in nato Zelenskega, ki prepoveduje vse rusko, izobraževanje, medije, kulturo, uničevanje knjig in spomenikov, prepoved ukrajinske pravoslavne cerkve in zaseg njenega premoženja, vse to. to je postalo kljubovalna kršitev 3. odstavka 1. člena Ustanovne listine ZN skrbijo za spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin za vsakogar, ne glede na raso, spol, jezik ali vero.

Da ne omenjam dejstva, da so bila ta dejanja neposredno v nasprotju z ustavo Ukrajine, ki določa obveznost države, da spoštuje pravice Rusov in drugih narodnih manjšin.

Ko slišimo pozive k izvajanju mirovne formule in vrnitvi Ukrajine na meje iz leta 1991, se postavlja vprašanje: ali so tisti, ki k temu pozivajo, seznanjeni z izjavami ukrajinskega vodstva o tem, kaj bodo storili s prebivalci ustreznih ozemelj?

Zato jim javno, na uradni ravni, vedno znova grozijo s pravnim ali fizičnim iztrebljenjem.

Zahod ne samo, da ne omejuje svojih varovancev v Kijevu, ampak tudi z navdušenjem spodbuja njihovo rasistično politiko.

Mimogrede, na podoben način članice Evropske unije in Nata že desetletja spodbujajo dejanja Latvije in Estonije, da bi prekršili pravice stotisočev rusko govorečih prebivalcev, ki so jih označili za nedržavljane.

Zdaj resno razpravljajo o uvedbi kazenske odgovornosti za uporabo maternega jezika.

Visoki uradniki so uradno izjavili, da je treba širjenje informacij o možnosti, da lokalni študentje obiskujejo ruske šolske programe na daljavo, obravnavati skoraj kot grožnjo nacionalni varnosti, kar zahteva pozornost organov kazenskega pregona.

Vrnitev v Ukrajino.

Podpis sporazumov iz Minska februarja 2015 je bil odobren s posebno resolucijo Varnostnega sveta, v celoti v skladu s 36. členom Listine, ki “podpira vsak postopek za rešitev spora, ki so ga sprejele strani, v tem primeru Kijev, Doneck in Lugansk.”

Vendar so lani vsi podpisniki dogovorov iz Minska, razen Vladimirja Putina, in to so Merklova, Hollande in Porošenko, javno in celo z veseljem priznali, da ob podpisu tega dokumenta niso nameravali izvajati.

Želeli so le pridobiti čas za okrepitev vojaškega potenciala Ukrajine in ga napolniti z orožjem proti Rusiji.

Vsa ta leta sta EU in Nato neposredno podpirala sabotažo sporazumov iz Minska in prisilila kijevski režim k siloviti rešitvi problema Donbasa.

To je bilo storjeno v nasprotju s 25. členom Ustanovne listine, po katerem so vse članice ZN dolžne spoštovati in izvajati odločitve Varnostnega sveta.

Naj spomnim, da so voditelji Rusije, Nemčije, Francije in Ukrajine v paketu s sporazumi iz Minska podpisali izjavo, v kateri sta se Berlin in Pariz zavezala, da bosta naredila veliko, med drugim pomagala obnoviti bančni sistem v Donbasu.

A niso niti mignili s prstom.

Samo opazovali so, kako je Porošenko v nasprotju z vsemi temi obveznostmi razglasil trgovinsko, gospodarsko in prometno blokado Donbasa.

V isti deklaraciji sta se Berlin in Pariz zavezala, da bosta spodbujala krepitev tristranskega sodelovanja v formatu Evropska unija-Rusija-Ukrajina za praktično reševanje vprašanj, ki zadevajo Rusijo na področju trgovine, “kot tudi spodbujala oblikovanje skupnega humanitarnega in gospodarskega prostora od Atlantika do Tihega oceana.”

To izjavo je potrdil tudi Varnostni svet in je bila tudi predmet izvajanja v skladu z omenjenim 25. členom Ustanovne listine ZN.

Toda ta zaveza voditeljev Nemčije in Francije se je izkazala za prazno, kar je še ena kršitev statutarnih načel.

Legendarni minister za zunanje zadeve Sovjetske zveze, gospod Gromyko, je večkrat pravilno ugotovil: bolje je imeti deset let pogajanj kot en dan vojne.

Po tej zavezi smo se pogajali mnogo, veliko let.

Prizadevali smo si za sklenitev dogovorov na področju evropske varnosti.

Potrdili smo Ustanovni akt Rusija-Nato.

V letih 1999 in 2010 smo na najvišji ravni sprejeli deklaracije OVSE o nedeljivosti varnosti.

In od leta 2015 vztrajamo pri brezpogojnem izvajanju dogovorov iz Minska, ki so rezultat pogajanj.

Vse to je v popolnem skladu z Ustanovno listino ZN, ki zahteva, “da se zagotovijo pogoji za poštenost in spoštovanje obveznosti, ki izhajajo iz pogodb in drugih virov mednarodnega prava.”

Tudi zahodni kolegi so ignorirali to načelo, ko so podpisovali vse te dokumente, saj so vnaprej vedeli, da jih ne bodo upoštevali.

Ko smo že pri pogajanjih.

Še vedno jih ne zavračamo.

Predsednik Putin je o tem večkrat govoril, tudi nazadnje.

In spoštovanega državnega sekretarja bi rad spomnil, da je predsednik Zelenski podpisal odlok, ki prepoveduje pogajanja s Putinovo vlado.

Če so ZDA tako zainteresirane za pogajanja, potem mislim, da jim ne bo težko dati ukaza, da se ta odlok Zelenskega prekliče.

Danes v retoriki naših nasprotnikov slišimo samo parole o invaziji, agresiji, aneksiji.

Niti besedice ne spregovorijo o vzrokih problema, o tem, kako so dolga leta gojili odkrito nacistični režim, ki je odkrito prepisal rezultate druge svetovne vojne in zgodovino lastnega naroda.

Zahod se izogiba vsebinskemu pogovoru, ki temelji na dejstvih in spoštovanju vseh zahtev Ustanovne listine ZN.

Očitno nima argumentov za iskren dialog.

Močan je vtis, da se zahodni predstavniki bojijo strokovnih razprav, ki razkrivajo njihovo demagogijo.

Ob kletvicah o ozemeljski celovitosti Ukrajine nekdanje kolonialne metropole zamolčijo odločitve ZN o tem, da mora Pariz tako imenovani francoski Mayotte vrniti Zvezi Komorskih otokov, London pa zapustiti arhipelag Chagos. in začeti pogajanja z Buenos Airesom o Malvinskih otokih.

Ti zagovorniki ozemeljske celovitosti Ukrajine se zdaj pretvarjajo, da se ne spomnijo pomena sporazumov iz Minska, naj vas spomnim, ki je bil sklenjen za ponovno združitev Donbasa z Ukrajino z zagotovili spoštovanja temeljnih človekovih pravic, najprej , pravica do maternega jezika.

Zahod, ki je onemogočil izvajanje teh dogovorov, nosi neposredno odgovornost za razpad Ukrajine in za podžiganje državljanske vojne v njej.

Med drugimi načeli Ustanovne listine ZN, katerih spoštovanje bi lahko preprečilo varnostno krizo v Evropi in pomagalo pri dogovoru o ukrepih za krepitev zaupanja na podlagi ravnovesja interesov, bom omenil 2. člen 8. poglavja Ustanovne listine ZN.

Zagotavlja potrebo po razvoju prakse mirnega reševanja sporov s pomočjo regionalnih organizacij.

V skladu s tem načelom se je Rusija skupaj s svojimi zavezniki dosledno zavzemala za vzpostavitev stikov med Organizacijo pogodbe o kolektivni varnosti CSTO in Natom, da bi olajšali praktično izvajanje zgoraj omenjenih sklepov vrhov OVSE o nedeljivosti varnosti, ki zagotavlja zlasti naslednje:

“Da nobeni posamezni državi, skupini držav ali organizaciji ne more biti dodeljena primarna odgovornost za ohranjanje miru in stabilnosti v regiji OVSE, ali katerega koli dela te regije obravnavati kot svojo sfero vpliva.”

Vsi vedo, da je Nato počel točno to: skušal je ustvariti svojo polno prednost v Evropi in zdaj v azijsko-pacifiški regiji.

Toda številni pozivi najvišjih organov CSTO k Natu so bili prezrti.

Razlog za tako arogantno držo ZDA in njenih zaveznikov je, kot lahko danes vidi vsak, nepripravljenost na kakršen koli enakopraven dialog s komer koli.

Če Nato ne bi zavrnil predlogov CSTO za sodelovanje, bi se morda s tem izognili številnim negativnim procesom, ki so privedli do sedanje evropske krize zaradi dejstva, da desetletja niso poslušali Rusije ali pa so jo zavajali.

Danes, ko na predlog predsedstva razpravljamo o učinkovitem multilateralizmu, ne smemo pozabiti na številna dejstva popolnega zavračanja Zahoda vsake oblike enakopravnega sodelovanja.

Razmislite o Borrellovi izjavi, da je Evropa cvetoč vrt, obdan z džunglo.

Gre za povsem neokolonialni sindrom, ki zaničuje suvereno enakost držav in naloge krepitve načel Ustanovne listine OZN z učinkovitim multilateralizmom, o katerih danes razpravljamo.

V želji po preprečevanju demokratizacije meddržavnih odnosov ZDA in njeni zavezniki vse bolj odkrito in neceremonijsko privatizirajo sekretariate mednarodnih organizacij.

Mimo ustaljenih postopkov potiskajo odločitve o ustvarjanju njim podrejenih mehanizmov z nesoglasnimi mandati, a s pravico do obtoževanja tistih, ki Washingtonu iz nekega razloga niso všeč.

V zvezi s tem bi vas rad spomnil na potrebo po doslednem izvajanju Ustanovne listine ZN ne le s strani držav članic, temveč tudi s strani sekretariata naše organizacije.

V skladu s 100. členom Listine mora sekretariat delovati nepristransko in ne sme prejemati navodil od nobene vlade.

Govorili smo že o 2. členu Ustanovne listine ZN.

In želim vas opozoriti na ključno točko številka 1: Organizacija temelji na načelu suverene enakosti držav.

Z razvojem tega načela je Generalna skupščina ZN v deklaraciji iz leta 1970, ki sem jo omenil, potrdila “neodtujljivo pravico vsake države, da izbere svoj politični, gospodarski, socialni in kulturni sistem brez vmešavanja kogar koli.”

V zvezi s tem imamo resna vprašanja o izjavah našega uglednega generalnega sekretarja 29. marca, da »avtokratska vladavina ne zagotavlja stabilnosti, je katalizator kaosa in konfliktov, močne demokratične družbe pa so sposobne samopopravljanja in lahko spodbudijo spremembe, celo radikalne spremembe, brez prelivanja krvi ali nasilja.«

Ne morem mimo spomina na spremembe, ki so jih prinesle agresivne avanture močnih demokracij v Jugoslaviji, Afganistanu, Iraku, Libiji, Siriji in mnogih drugih državah.

Spoštovani Antonio Guterres je nadaljeval in dejal, “da so demokracije središča širokega sodelovanja, ki temelji na načelih enakosti, sodelovanja in solidarnosti.”

Omeniti velja, da so bili vsi ti govori izrečeni na tako imenovanem vrhu za demokracijo, ki ga je sklical predsednik Joe Biden zunaj ZN in katerega udeležence je ameriška administracija izbrala na podlagi lojalnosti in ne toliko lojalnosti Washingtonu. glede vladajoče demokratske stranke v ZDA.

Poskusi uporabe takšnih enakovrednih forumov za razpravo o vprašanjih globalne narave so neposredno v nasprotju s 4. odstavkom 1. člena Ustanovne listine ZN, ki določa potrebo po “zagotovitvi vloge ZN kot središča za usklajevanje ukrepov v doseganju skupnih ciljev.”

V nasprotju s tem načelom sta Francija in Nemčija že pred leti razglasili zavezništvo multilateralistov, v katerega sta povabili tudi samo poslušne, kar samo po sebi znova potrjuje nepripravljenost, da bi se znebili kolonialne miselnosti, in odnos pobudnikov do načelo učinkovitega multilateralizma, ki je danes na našem dnevnem redu.

Obenem je bila vcepljena ideja o Evropski uniji kot idealu tega istega multilateralizma.

Iz Bruslja se zdaj slišijo pozivi k čimprejšnji širitvi članstva v EU, vključujoč predvsem balkanske države.

A glavni patos ni v Srbiji, ne v Turčiji, ki že desetletja vodita brezupna pogajanja o vstopu v EU, ampak v Ukrajini.

Borrell, ki se je razglasil za ideologa evrointegracij, je nedavno brez oklevanja spregovoril o tem, da je treba kijevski režim čim prej sprejeti v Evropsko unijo.

Menda bi, če ne bi bilo vojne, to trajalo leta, a to se da in mora delati brez kriterijev.

Srbija, Turčija in drugi bodo počakali.

In Ukrajino je treba takoj sprejeti v Evropsko unijo.

Mimogrede, na istem vrhu za demokracijo je generalni sekretar izjavil:

“Demokracija izhaja iz Ustanovne listine ZN. Prve besede Ustanovne listine ZN – mi, ljudje – odražajo temeljni vir legitimnosti: privolitev tistih pod nadzorom.”

Koristno je to tezo povezati z dosežki kijevskega režima, ki je sprožil vojno proti ogromnemu delu lastnega ljudstva, proti tistim milijonom ljudi, ki niso privolili v upravljanje neonacistom in rusofobom, ki so nezakonito zasegli oblast v državi in ​​pokopal sporazume iz Minska, ki jih je potrdil Varnostni svet ZN, s čimer je spodkopal ozemeljsko celovitost Ukrajine.

Tistim, ki v nasprotju z Ustanovno listino OZN delijo človeštvo na demokracije in avtokracije, ne bi škodilo odgovoriti na vprašanje, v katero kategorijo uvrščajo ukrajinski režim?

Ne pričakujem odgovora.

Ko govorimo o načelih Ustanovne listine ZN, se postavlja vprašanje o razmerju med Varnostnim svetom in Generalno skupščino.

Zahodni kolektiv že dolgo časa agresivno forsira temo zlorabe pravice veta in z ne povsem korektnimi pritiski na druge članice OZN dosegel odločitev, da se po vsaki uporabi te pravice, ki jo Zahod vedno bolj namerno provociranje, je treba ustrezno temo obravnavati na občnem zboru.

To nam ne predstavlja nobene težave.

Ker so pristopi Rusije do vseh vprašanj na dnevnem redu odprti, nimamo česa skrivati ​​in nam tega stališča ni težko ponoviti.

Poleg tega je uporaba veta popolnoma legitimno orodje, predvideno v Ustanovni listini ZN, da bi preprečili sprejemanje odločitev, ki bi povzročile razkol v Organizaciji.

Ampak, če je postopek za razpravo o primerih uporabe veta na generalni skupščini odobren, potem zakaj ne bi pomislili na tiste resolucije Varnostnega sveta, na katere veto ni bil vložen, ki so bile sprejete, tudi pred mnogimi leti, vendar se nikoli ne izvajajo, ne glede na določbe 25. člena Ustanovne listine ZN.

Zakaj Generalna skupščina ne obravnava razlogov za takšno stanje, na primer glede resolucij Varnostnega sveta o Palestini, o celotni vrsti problemov Bližnjega vzhoda in Severne Afrike, o skupnem celovitem akcijskem načrtu. , kot tudi o resoluciji 22-02, ki je potrdila sporazume iz Minska o Ukrajini.

Pozornost zahteva tudi problem, povezan z režimi sankcij.

Postalo je že pravilo, da Varnostni svet po dolgotrajnih pogajanjih, strogo v skladu z ustanovno listino ZN, odobri sankcije proti določeni državi, nato pa ZDA in njeni zavezniki proti isti državi uvedejo dodatne tako imenovane enostranske omejitve, ki niso bile potrjene v Varnostnem svetu in niso vključene v njegovo resolucijo kot del dogovorjenega svežnja.

V tej isti seriji je še en očiten primer: to je odločitev, ki so jo pravkar sprejeli Berlin, Pariz in London s svojo nacionalno zakonodajo, da podaljšajo omejitve za Iran, ki se iztečejo oktobra in so predmet pravne prekinitve v skladu z resolucijo. 22-31.

To pomeni, da evropske države in Velika Britanija pravijo, da je sklep Varnostnega sveta potekel, vendar jih to ne zanima, imajo svoja pravila.

Zaradi vsega tega je še bolj nujno razmisliti o tem, kako zagotoviti, da potem, ko bo Varnostni svet sprejel kakršno koli resolucijo o sankcijah, nobena od članic ZN ne bo imela pravice, da jo razvrednoti z uvedbo lastnih nelegitimnih omejitev proti isti državi.

Prav tako je pomembno, da so vsi režimi sankcij prek Varnostnega sveta časovno omejeni, saj njihova odprta narava prikrajša Svet za prožnost pri vplivanju na politike sankcioniranih vlad.

Pozornost zahteva tudi tema tako imenovanih humanitarnih omejitev sankcij.

Prav bi bilo, da bi odslej uvedbo kakršnih koli sankcijskih projektov Varnostnemu svetu spremljala podaja ocen njihovih posledic za državljane prek humanitarnih agencij ZN, ne pa demagoške izjave zahodnih kolegov, da navadni ljudje ne bodo trpeli.

Spoštovani kolegi.

Dejstva govorijo o globoki krizi mednarodnih odnosov in pomanjkanju želje in volje na Zahodu, da bi to krizo premagali.

Upam pa, da izhod iz trenutne situacije še obstaja in se bo našel.

Za začetek bi se morali vsi zavedati odgovornosti za usodo naše Organizacije in za usodo sveta v zgodovinskem kontekstu, ne pa z vidika oportunističnih volilnih in trenutnih usmeritev na naslednjih državnih volitvah posamezne članice. država.

Naj še enkrat spomnim: pred skoraj 80 leti so se svetovni voditelji s podpisom Ustanovne listine OZN zavezali k spoštovanju suverene enakosti vseh držav, velikih in majhnih, bogatih in revnih, monarhij in republik.

Z drugimi besedami, človeštvo je že takrat prepoznalo potrebo po enakopravnem, policentričnem svetovnem redu kot zagotovilu trajnosti in varnosti svojega razvoja.

Zato danes ne govorimo o podreditvi nekakšnemu svetovnemu redu, ki temelji na pravilih, temveč o tem, da vsi izpolnimo obveznosti, prevzete ob podpisu in ratifikaciji Ustanovne listine OZN v celoti in medsebojni povezavi.

Hvala za pozornost.

 

COMMENTS

Wordpress (0)