Predsednica Evropske komisije von der Leyen si bo na vabilo Roberta Goloba ogledala posledice poplav
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen bo v sredo v spremstvu evropskega komisarja za krizno upravljanje Janeza Lenarčiča obiskala Slovenijo, kjer si bo ogledala najbolj prizadeta območja v poplavah. V okviru obiska bo s premierjem Robertom Golobom govorila tudi o načinih, kako lahko EU podpre Slovenijo. Nagovorila bo tudi državni zbor.
Predsednica Evropske komisije se bo najprej srečala z Golobom, s katerim bosta skupaj odpotovala na najbolj prizadeta območja. V Bruslju sicer drugih podrobnosti niso razkrili, premier Golob pa je v ponedeljek že napovedal, da bo za boljšo predstavo o obsežnosti katastrofe obiskala tudi Črno na Koroškem.
https://twitter.com/EKvSloveniji/status/1688980865286647808
https://twitter.com/Slovenskavojska/status/1688979908700098561
Na prizadetih območjih bosta imela von der Leyen in premier Golob skupno izjavo, ki jo bodo v živo prenašali preko spleta, so sporočili v Bruslju.
Von der Leyen bo nato v Ljubljani nagovorila državni zbor, ki se bo sestal na izredni seji.
Kot so danes poudarili v Bruslju, je EU na zaprosilo Slovenije takoj mobilizirala pomoč preko mehanizma za civilno zaščito. Francija, Nemčija, Avstrija, Češka, Hrvaška in Slovaška so že ponudile opremo, med drugim bagre, mostove, inženirske enote, tovornjake in osebje.
EU je na prošnjo Slovenije zagnala tudi evropski opazovalni program Copernicus za urgentno satelitsko spremljanje poplavljenih območij in zemeljskih plazov v Sloveniji.
“Smo v stalnem stiku z oblastmi v Sloveniji,” so zagotovili v Bruslju. V Sloveniji imajo tudi že predstavnika EU, ki v štabu civilne zaščite Slovenije koordinira pomoč EU na terenu.
Golob je na izjavi po seji vlade in srečanju s predstavniki občin izrazil zadovoljstvo, da mehanizmi EU delujejo. Že isti dan po zaprosilu je namreč Slovenija začela prejemati tehnično pomoč. Sami smo napisali, kaj želimo, točno to tudi dobivamo, je ugotavljal. V naslednjih fazah naj bi država po njegovih besedah zaprosila za humanitarno pomoč in razvlaževalnike.
Pomembno ob obisku predsednice komisije se premierju zdi to, da bodo skupaj preleteli najbolj prizadeta območja, da bi ji karseda plastično in konkretno predstavili vse razsežnosti vremenske katastrofe. Golob si želi, da si te podobe zapomni, ko bodo tekle razprave o tem, ali je Slovenija upravičena do pomoči iz mehanizmov EU ali morebitnega rahljanja pravil glede prerazporeditve sredstev za okrevanje in odpornost.
Sloveniji bo namreč poleg že sproženih mehanizmov EU na voljo pomoč tudi iz drugih finančnih orodij EU, so pojasnili na komisiji. Tako bo lahko Slovenija predvidoma črpala sredstva iz evropskega solidarnostnega sklada, ki je namenjen predvsem obnovi po katastrofah, v pomoč pa ji bodo lahko sredstva tudi iz kohezijskega sklada in sklada Next Generation EU, ki je namenjen okrevanju EU po pandemiji covida-19.
V okviru programa kohezijske politike za obdobje 2021-2027 je za preventivne protipoplavne ukrepe v Sloveniji namenjenih skoraj 110 milijonov evrov.
Določena sredstva za izboljšanje pripravljenosti na prihodnje poplave, pa tudi požare, so predvideva tudi v nacionalnem načrtu za okrevanje in odpornost. Na komisiji so danes poudarili, da so pripravljeni Sloveniji odobriti dodatna posojila iz sklada za okrevanje, če bo slovenska vlada v prihodnjih tednih zaprosila za to.
Obenem v Bruslju prepoznavajo izziv vse bolj pogostih naravnih katastrof. Tako v okviru revizije večletnega finančnega okvirja predlagajo povečanje solidarnostnega sklada v obdobju 2024-2027 za 2,5 milijarde evrov za soočanje s katastrofami, ki so posledice podnebnih sprememb.
