(VIDEO) Slike iz ozadja vrha Nato v Vilni, ki povedo več kot tisoč besed – TOPNEWS.si

(VIDEO) Slike iz ozadja vrha Nato v Vilni, ki povedo več kot tisoč besed

(VIDEO) Slike iz ozadja vrha Nato v Vilni, ki povedo več kot tisoč besed

Ukrajina se zaveda, da je vojaška pomoč Zahoda odvisna od razmer na bojišču, je po pogovoru z ameriškim predsednikom Joejem Bidnom izjavil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski in dodal, da so obljube o novi pomoči na vrhu Nata približale zmago Ukrajine. Biden pa je dejal, da Moskva še vedno dvomi v moč in enotnost zavezništva.

Zelenski je na novinarski konferenci po vrhu Nata vztrajal, da obljube zahodnih voditeljev pomenijo pomembno varnostno zmago za Kijev in ponovil, da so mu članice Nata zagotovile, da “bodo Ukrajini pomagale in jo podpirale, dokler bo to potrebno”, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Prav tako je opozoril, da Ukrajina ne bo nikoli barantala za svoje ozemlje, “četudi gre le za eno vas z enim ostarelim prebivalcem”. Hkrati pa je izrazil prepričanje, da zavezniki Ukrajine ne bodo izdali s takšnim pogojem za vstop v Nato, poroča britanski BBC.

Biden je medtem pohvalil ukrajinsko ljudstvo in ga označil za nezlomljivo. Opozoril je, da se Rusiji ne sme dovoliti, da s silo zasede ozemlje svoje sosede in ponovil, da bi “Moskva lahko vojno končala že jutri”.

“Ruski predsednik Vladimir Putin še vedno dvomi o naši moči. Še vedno stavi na to, da se bosta prepričanje in enotnost med ZDA ter našimi zavezniki in partnerji porušila,” je dejal Biden in dodal, da se Putin moti, če misli, da lahko “zdrži dlje kot Ukrajina”.

V svojem govoru po koncu vrha Nata v Litvi se je dotaknil tudi podnebnih sprememb, ki jih je označil za največjo grožnjo človeštvu. Ob tem se je vprašal, ali bo mednarodni skupnosti uspelo zaustaviti podnebno krizo, preden bo prepozno, in pozval k sodelovanju pri soočanju s tovrstnimi izzivi.

 

Ena od zaključnih izjav vrha Nata: 1. Možnost, da bi države Nata uporabile jedrsko orožje, je “izjemno oddaljena.” 2. Nato poziva vse države, naj prenehajo nuditi kakršno koli pomoč Rusiji v vojni z Ukrajino. 3. Poglabljanje strateškega partnerstva med Kitajsko in Rusijo je v nasprotju z vrednotami in interesi zavezništva. 4. Vojaška integracija Ruske federacije z Belorusijo vpliva na regionalno stabilnost in obrambo Nata. 5. Nato namerava ohraniti odprte komunikacijske kanale z Moskvo in preprečiti eskalacijo. 6. Zavezništvo ne išče konfrontacije z Rusijo, vendar je ne more imeti za partnerico. 7. Kitajske ambicije so izziv za Natove interese, varnost in vrednote. 8. Nato bo še naprej krepil sodelovanje s partnerji v azijsko-pacifiški regiji za reševanje skupnih varnostnih izzivov. 9. Države Nata so se dogovorile, da bodo pospešile integracijo vesolja v sistem kolektivne varnosti. 10. Krepitev odnosov s Srbijo bi koristila Natu. 11. Države Nata ne bodo dovolile, da Iran ustvari jedrsko orožje.

 

 

Ruska vojska je od zasebne najemniške vojske Wagner prevzela več kot 2000 kosov težke vojaške opreme, vključno s tanki, je danes sporočilo obrambno ministrstvo v Moskvi. Poleg tega naj bi vojska od najemniške skupine pridobila tudi približno 2500 ton streliva in okoli 20.000 kosov drugega orožja, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

“Prevzetih je bilo več kot 2000 kosov opreme,” je v izjavi sporočilo rusko obrambno ministrstvo in dodalo, da je ruska vojska prevzela tudi okoli 2500 ton streliva in okoli 20.000 kosov osebnega orožja.

Po mesecih napetosti med skupino Wagner in ruskim vojaškim vodstvom je vodja najemniške skupine Jevgenij Prigožin konec junija sprožil upor, ki pa se je končal še isti dan – domnevno po posredovanju beloruskega predsednika Aleksandra Lukašenka.

V skladu z dogovorom, na podlagi katerega so sile Wagnerja nehale prodirati proti Moskvi, je Rusija umaknila obtožbe proti Prigožinu in mu dovolila, da odide v Belorusijo. Tja naj bi tudi odšel, pred dnevi pa je Lukašenko sporočil, da je v Rusiji. Kje natančno se nahaja Prigožin, ni znano. Po uporu naj bi se sicer že srečal tudi z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom.

Vodja ruske zunanje obveščevalne službe SVR Sergej Nariškin pa je danes za rusko tiskovno agencijo Tass povedal, da se je po Wagnerjevem uporu pogovarjal z direktorjem ameriške obveščevalne agencije Cia Williamom Burnsom. V enournem pogovoru sta po njegovih besedah “razmišljala in razpravljala o tem, kaj storiti z Ukrajino”, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Da sta bila z vodjo ruske zunanje obveščevalne službe v stiku, je v začetku tega meseca sicer že potrdil tudi Burns. Ob tem ni povedal, o čem sta se pogovarjala, Nariškinu pa naj bi zagotovil, da ZDA v upor Wagnerja niso bile vpletene.

COMMENTS

Wordpress (0)