(V ŽIVO) Kavarna Pritličje: Razprava o poročilu o stanju pravne države 2023 za Slovenijo in o stanju medijev v Sloveniji – TOPNEWS.si

(V ŽIVO) Kavarna Pritličje: Razprava o poročilu o stanju pravne države 2023 za Slovenijo in o stanju medijev v Sloveniji

6. julija 2023
(V ŽIVO) Kavarna Pritličje: Razprava o poročilu o stanju pravne države 2023 za Slovenijo in o stanju medijev v Sloveniji

V organizaciji Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji je danes potekala razprava o v sredo objavljenem poročilu Evropske komisije o vladavini prava. Sogovorniki so se dotaknili področja medijev in demokracije in poudarili, da Slovenijo kljub temu, da je na dobri poti, pestijo mnogi izzivi, zakonske spremembe pa se dogajajo prepočasi.

https://twitter.com/EKvSloveniji/status/1676840345882034177

 

 

Države članice EU si s pomočjo priporočil, ki jih je v sredo za letos podala Evropska komisija v okviru omenjenega poročila, prizadevajo za izboljšave glede spoštovanja pravne države. Audrius Perkauskas z generalnega direktorata Evropske komisije za komunikacijska omrežja, vsebine in tehnologijo je pojasnil, da Slovenija kot država izstopa, saj je bilo že veliko storjenega, konkretno za izboljšanje položaja medijev in novinarjev. Kljub temu je dejal, da ostaja več nerešenih vprašanj, med drugim tudi vprašanje depolitizacije upravljanja in državnega financiranja najpomembnejših medijskih akterjev.

Svetovalec v kabinetu ministrice za kulturo Lenart J. Kučić se s poročilom strinja. Opozoril je na pomembne premike na področjih avtonomije javnih medijev, koncentracije lastništva in varnosti novinarjev, hkrati pa pojasnil, da je na teh in še nekaterih drugih področjih, tudi oglaševanju državnih podjetij v medijih, še dovolj prostora za izboljšave. Poudaril je, da se problemov zavedamo vsi, težko pa pridemo do konsenza, kako se lotiti njihovega reševanja. “Medijska zakonodaja je namreč ena izmed tistih, ki v tej družbi izrazito polarizira tako zainteresirano kot splošno javnost, zato je tu težko izhajati iz nekega soglasja,” je dodal.

b tem je potožil nad kadrovsko stisko na direktoratu za medije. Kot prednost pa vidi dejstvo, da se področje medijev pokriva tudi z veliko drugimi ministrstvi, ki so močnejša, finančno in politično.

Soustanoviteljica Pravne mreže za varstvo demokracije Barbara Rajgelj je dejala, da so priporočila Evropske komisije pomembna tudi za civilno družbo, da oblikuje izhodišča za spremembe, do katerih pa v naši državi sicer prihaja veliko prepočasi. Ob tem je izpostavila problematiko financiranja javnih medijev.

Podporo Evropski komisiji in njenim poročilom je izrazil tudi profesor za evropsko pravo na Novi univerzi Matej Avbelj. “Z vidika zdrave demokracije je ključno, da je nekdo “tam zunaj”, ki poda kar se da objektivno oceno, ki potem stimulira dobre prakse in graja slabe. Izpostavil pa je tudi pomen profesionalnosti in integritete novinarjev.

Razpravljali so tudi o vlogi javnih medijev v Sloveniji in Evropi, ki so nujni za delovanje demokratične družbe. Novinarka Radiotelevizije Slovenija (RTVS) Ksenija Horvat je dejala, da vprašljiv položaj javnih medijev v Sloveniji ni osamljen primer in da je tako tudi v drugih evropskih državah.

Za Slovenijo je predlagala, da za vzor vzame Nemčijo, kjer je javna televizija naredila velike premike k depolitizaciji svojega nadzornega telesa. “V Nemčiji javni servisi uživajo veliko podporo, prav tako pa nikoli niso izpostavljeni napadom najpomembnejših politikov,” je dejala. Obenem pa bi se ji zdelo smiselno tudi, da bi se RTVS začela zgledovati po drugih javnih servisih po Evropi in bi se osredotočila na javnost, ki je dandanes ne nagovarja. “Glavna točka programskih svetov vseh medijev v Evropi je, kako doseči popolno vključenost ljudi na vseh ravneh, tako ravneh financiranja, kot tudi upravljanja in ravneh produkcije vsebin,” je navedla.

Predsednik SDS  Janez Janša je srečanje “pozdravil” s tvitom rekoč: “To je, kot da bi EU Komisija organizirala razpravo o Poročilu o kršitvah človekovih pravic med rusko agresijo na Ukrajino – na ruskem veleposlaništvu v Bruslju. Kako je to mogoče?”Pri tem pa je označil predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen, Manfreda Webra in evropskega komisarja za pravosodje Didierja Reyndersa.

“Le upamo lahko, da bo Avbelj na soočenju dovolj glasen glas razuma, da ga bo slišal tudi evropski komisar. Če ga bo seveda hotel.” pišejo v Demokraciji..

Razpravo o poročilu o stanju pravne države 2023 za Slovenijo in o stanju medijev v Sloveniji, smo  na Topnews.si in Youtube kanalu Toptv.si prenašali v živo ob 11. uri.

NEWER POST
OLDER POST

COMMENTS

Wordpress (0)

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.