(VIDEO)”Rekel sem Putinu, da, lahko ga odstranimo (Prigožina op. av.), ne bi bil problem, če ne bo šlo prvič, potem drugič. Rekel sem mu: Ne delaj tega!”- Aleksander Lukašenko o pogovorih z Putinom
Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko je včeraj potrdil, da je vodja najemniške vojaške skupine Wagner Jevgenij Prigožin prispel v Belorusijo, poroča beloruska tiskovna agencija Belta. Lukašenko, ki se mu pripisujejo zasluge za prekinitev Wagnerjevega upora, je še izjavil, da bo Minsk sedaj skušal izkoristiti neprecenljive izkušnje skupine. “Rekel sem Putinu: lahko bi (po)spravili (Prigožina)], ni problema; če ne v prvem poskusu, pa v drugem poskusu,” je povedal na sestanku varnostnih uradnikov, poročajo državni mediji. “Rekel sem mu: ne počni tega.”
Lukashenko stitching Putin up like a kipper today – here he explains how he supposed talked Putin down from killing Prigozhin.
“I said to Putin, yes we could take him out, it wouldn’t be a problem, if it doesn’t work the first time then the second. I told him: don’t do this” pic.twitter.com/JcS8lyp0uf— Shaun Walker (@shaunwalker7) June 27, 2023
“Če bodo njihovi poveljniki prišli k nam in nam pomagali, so to za nas neprecenljive izkušnje,” je dejal Lukašenko. Pri tem je pojasnil, da bi se Minsk med drugim lahko seznanil s tem, katero orožje se je v spopadih dobro obneslo ter o taktikah tako na področju napada kot obrambe, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Beloruski voditelj se prisotnosti Wagnerja v njegovi državi ne boji, a vseeno dodaja, da jih bodo oblasti pozorno spremljale. Prav tako je poudaril, da mu je ruski predsednik Vladimir Putin zagotovil varnostna jamstva, poroča britanski BBC.
https://twitter.com/rtvslo/status/1673597569044209664
Prigožin bo v državi deloval na lastne stroške, Belorusija pa ne namerava graditi taborišč za pripadnike Wagnerja. “Ponudili smo jim eno od opuščenih vojaških oporišč. Prosimo postavite svoje šotore,” je še dodal Lukašenko.
Beloruski obrambni minister Viktor Hrenikov je medtem Lukašenka obvestil, da ne bi imel nič proti, če bi pripadnike Wagnerja vključili v belorusko vojsko. Lukašenko pa mu je naročil, naj se o morebitni vključitvi pogaja s Prigožinom.
Pred tem je Lukašenko izjavil, da so bile napetosti med rusko vojsko in rusko zasebno najemniško skupino Wagner napačno obravnavane. Dejal je, da je bilo Wagnerjev upor proti ruskemu vojaškemu vodstvu konec tedna “boleče gledati” in da v tej zgodbi ni junakov.
Voditelju, ki Belorusijo vodi od leta 1994 in velja za tesnega zaveznika ruskega predsednika Vladimirja Putina, se sicer pripisujejo zasluge za prekinitev Wagnerjevega upora. Kot je danes pojasnil za beloruske medije, je v soboto z željo po ustavitvi upora po telefonu poklical tako Putina kot Prigožina.
Sprva je poklical ruskega predsednika. Predlagal mu je, naj nikamor ne hiti in se najprej pogovori s Prigožinom. Putin naj bi mu povedal, da se Prigožin ne namerava pogovarjati, a je Lukašenko vseeno poskusil stopiti v stik z njim.
V pogovoru s Prigožinom sta med drugim razpravljala o tegobah, s katerimi se sooča Wagner. Prigožin naj bi mu rekel, da od Moskve zahteva izročitev ruskega obrambnega ministra Sergeja Šojguja in načelnika generalštaba Valerija Gerasimova. Lukašenko pa mu je odvrnil, da se to ne bo zgodilo in ga opozoril, da bodo ruske sile na pol poti do Moskve Wagner uničile.
Ko so bili pripadniki Wagnerja v soboto od Moskve oddaljeni približno 200 kilometrov, je nato tiskovna služba beloruskega predsednika sporočila, da je ta prepričal Prigožina, naj ustavi svoj pohod.
Prigožin je zatem sporočil, da se njegove sile vračajo v baze, češ da si ne želijo prelivanja krvi. Lukašenka pri tem ni omenil, beloruskemu voditelju pa se je kasneje za posredovanje zahvalil Putin, ki je v ponedeljek sicer sporočil, da je sam zaukazal izogibanje prelivanju krvi v soboto.
Putin je dramatične dogodke konec tedna poskušal prikazati kot zmago ruske vojske.
“De facto ste ustavili državljansko vojno,” je dejal vojakom iz ministrstva za obrambo, nacionalne garde, varnostne službe FSB in ministrstva za notranje zadeve, ki so se zbrali na dvorišču Kremlja, da bi z minuto molka počastili letalce, ki jih je ubil Wagner.
“V spopadu z uporniki so padli naši soborci, piloti. Niso trznili in so častno izpolnili svoje ukaze in svojo vojaško dolžnost.”
Prigožin, nekdanji zaveznik Kremlja in gostinski podjetnik, ki je zgradil najmočnejšo rusko zasebno vojsko, se je pohvalil z nekaj podpore iz posnetkov novic, da so njegove može med njegovim kratkotrajnim uporom spodbujali civilisti.
Toda gospod Putin je vztrajal, da so navadni Wagnerjevi borci videli, da “vojska in ljudstvo nista z njimi”.
Na drugem srečanju z obrambnimi uradniki je potrdil, da se Wagner v celoti financira iz ruskega zveznega proračuna, čeprav deluje kot neodvisno podjetje. Dejal je, da je Moskva od napada na Ukrajino skupini plačala 86,26 milijarde rubljev (približno milijardo dolarjev) plač.
Ruski uradniki že tri dni poskušajo pustiti krizo za sabo, FSB pa je opustila obtožbe proti rednim vojakom Wagnerja in vojski, ki se pripravlja na razorožitev skupine.
“Potekajo priprave za prenos težke vojaške opreme iz zasebnega vojaškega podjetja Wagner v enote ruskih oboroženih sil,” so sporočili z obrambnega ministrstva.