“Mi ponujamo roko” – Pomenljivo sporočilo ali “nespodobno povabilo” Robertu Golobu, pred sestankom koalicije na Brdu in sprejemanjem zdravstvene reforme, ki prihaja iz Nove Slovenije

Razmere v slovenskem zdravstvu so nesprejemljive in bodo lahko v primeru tožb tistih, ki ne morejo do osebnega zdravnika, še dodatno obremenile javne finance, so opozorili člani komisije DZ za nadzor javnih financ. Predsednik komisije Jernej Vrtovec (NSi) je ocenil, da zdravstveni sistem nedvomno potrebuje reorganizacijo. Tako na seji komisije za nadzor javnih financ, ki jo vodi  Jernej Vrtovec, kot tudi člani komisije za peticije, ki jo vodi Eva Irgl, so pred jutrišnjim koalicijskim vrhom na Brdu razpravljali o razmerah v zdravstvu.

Pomenljivo sporočilo Robertu Golobu pa  pred sestankom na Brdu in sprejemanjem zdravstvene reforme sicer prihaja iz Nove Slovenije pa je podal poslanec Jože Horvat na seji komisije za nadzor javnih financ:  “Verjamem, da se boste znotraj koalicije lahko tudi razšli pri dobrih rešitvah. Slutim in vem, kaj bi lahko bile dobre rešitve tudi s strani predsednika Roberta Goloba, pa ne bo podpor. “Mi ponujamo roko”.

Podrobnosti poslanec NSi Horvat  ni razkril, če bo prišlo do ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja je znano, da imajo v Novi Sloveniji drugačne poglede od Levice, ki je zapustila levosredinsko koalicijo v času vlade Marjana Šarca, ki je postala manjšinska in sledil je odstop Šarca in padec vlade.

Pred koalicijskim vrhom, ki bo posvečen predvsem izhodiščem za pripravo zdravstvene reforme, sov NSI kritični do razmer v javnem zdravstvu. Poslanka in podpredsednica NSi Vida Čadonič Špelič je izpostavila, da so vse od volitev čakali na ukrepe, situacija v zdravstvu se vsak dan slabša in je pripeljala do izrednih razmer, po šestih mesecih vlade pa ni videti nobenega rezultata.

Napovedan aneks h koalicijski pogodbi pa po njenih besedah daje slutiti, da premier Robert Golob koalicijskim poslancem morda ne zaupa, saj v nasprotnem primeru ne bi potreboval njihovega podpisa, ampak zgolj podpise prvakov koalicijskih strank. “Mogoče pa stvari niso tako rožnate, mogoče niso tako velika srečna družina, bomo videli, kaj bo jutri,” je ocenila Čadonič Špelič.

O tem, kako vidijo pogovore poslanca SDS Anžeta Logarja z različnimi sogovorniki o vzpostavitvi platforme konvencije za prihodnost in ugibanja o njegovi samostojni politični poti, pa je Čadonič Špelič dejala, da mora Logar “zdaj narediti nekaj velikega, saj je vendar o tem govoril na dan volitev, kaj bo to, bomo pa še videli”.

Na novinarsko vprašanje, ali ga vidijo kot potencialnega političnega zaveznika ali nasprotnika, pa je odgovorila le, da ima NSi dobrega predsednika, ki ga vidijo kot bodočega voditelja desnice in premierja.

https://twitter.com/NovaSlovenija/status/1615283758294523904

 

Kot je na današnji seji poudaril Vrtovec, so razmere v slovenskem zdravstvu dosegle absurd. Število oseb z obveznim zdravstvenim zavarovanjem, ki nimajo izbranega osebnega zdravnika, je preseglo 130.000, kar je več kot šest odstotkov vseh obvezno zavarovanih.

“Storitev moramo torej obvezno plačevati, a je ne dobimo. Kdo bo ljudem povrnil to škodo? In kdo bo prevzel javnofinančno breme, če pride do tožb,” je vprašal prisotne predstavnike vlade in Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Slednjemu je očital, da še vedno deluje na centralno-planski način, s čimer v sodobnih razmerah ne more ponuditi zadovoljivih storitev.

Ne bomo podpisali nobenega Golobovega aneksa, pravita obe koalicijski stranki! Zbogom SD in Levica, dobrodošla NSi?

Golob: Vrag je odnesel šalo | Dnevnik https://t.co/iUdSoLgLym

— Brane Gruban (ex Dialogos) (@bgruban) January 17, 2023

Državni sekretar na ministrstvu za zdravje Tadej Ostrc je poudaril, da lahko vlada vpliva le na sekundarno zdravstveno raven. Lani je v bolnišnice po njegovih besedah vložila 125 milijonov evrov. Sicer se je strinjal, da so spremembe zdravstvenega sistema nujne, pri čemer je kot eno večjih težav izpostavil nepregledno in neenotno zbiranje podatkov. To zelo otežuje organiziranje mreže zdravstvenih dejavnosti, je opozoril.

Težava je tudi v tem, da ima slovensko zdravstvo “nešteto” informacijskih sistemov, ki pa niso povezani med seboj. “Slovensko zdravstvo ni bilo nikoli digitalizirano, temveč le informatizirano,” je dejal.

Generalna direktorica ZZZS Tatjana Mlakar je zavrnila očitke o neučinkovitem delovanju zavoda. Ta po njenih besedah dela vse, kar je v njegovi moči, da bi prispeval k omilitvi težav zdravstvenega sistema, a ima omejene pristojnosti in možnosti. Med drugim je pozvala k prečiščenju čakalnih seznamov za zdravstvene storitve in digitalizaciji zdravstvenega sistema.

Direktor Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije Marjan Pintar je opozoril, da so težave zdravstvenega sistema posledica več desetletij neukrepanja, zato ni mogoče pričakovati hitrih celovitih rešitev.

https://twitter.com/JJansaSDS/status/1615348171751960578

Si predstavljate, kaj bi v @Drzavnizbor počela Komisija za nadzor javnih financ? Danes pa je ta komisija tiho. Tako je kristalno jasno, zakaj vladajoči njenega vodenja niso hoteli dati @strankaSDS, ampak so ga dali podkoalicijski stranki. Ker Dars, Luka Koper, HSE… https://t.co/QS4xNopI9u

— Žan Mahnič (@ZanMahnic) January 17, 2023

https://twitter.com/vladaRS/status/1615312189577125889

Člani komisije DZ za peticije pa  so se v razpravi o pomanjkanju družinskih zdravnikov danes strinjali, da so rešitve nujne. A so poslanci iz koalicije pri tem spomnili, da je ministrstvo za zdravje že napovedalo zdravstveno reformo, sprejema pa tudi kratkoročne ukrepe. Tako predlog sklepa, po katerem bi pripravilo učinkovite ukrepe, ni bil sprejet.

Predsednica komisije Eva Irgl (SDS), ki je predlagala obravnavo kršenja zakonskih pravic in z ustavo določene pravice do zdravstvenega varstva državljanom brez osebnega zdravnika, je predlagala tudi sklep, po katerem bi ministrstvo pripravilo učinkovite kratkoročne in dolgoročne ukrepe, s katerimi bo preprečilo kršitev ustavne pravice do zdravstvenega varstva. Vendar je za sklep glasovalo le šest članov, medtem ko jih je bilo osem proti.

Predsednica komisije je v uvodu nujne seje dejala, da so razmere v zdravstvu postale kritične. Ker je posameznik vključen v zdravstveno zavarovanje, bi mu morala biti tudi v praksi zagotovljena pravica do zdravstvenega varstva. Vendar je kar 130.000 ljudi brez družinskega zdravnika, kar je po njeni oceni nesprejemljivo.

Državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Tjaša Vidic je zagotovila, da že od prvega dne mandata skušajo odpravljati izpostavljeno težavo. Spomnila je, da so z začetkom letošnjega leta začeli vzpostavljati ambulante za neopredeljene, kar pa ni sistemska rešitev. Sistemske rešitve bodo po njeni napovedi prišle od leta 2024.

Pravica do zdravstvenega varstva je po opozorilu varuha človekovih pravic Petra Svetine temeljna človekova pravica, ki jo zagotavlja ustava. To ni nekaj nadstandardnega, ampak najbolj osnovna pravica, ki izhaja iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, je poudaril. Jasno je opredelil vlogo države. Ta mora vzpostaviti ustrezno delujočo mrežo zdravstvenih služb na primarni, sekundarni in terciarni ravni, je bil odločen.

Predsednik Združenja zdravnikov družinske medicine Aleksander Stepanović problem vidi v nezadostnih sredstvih, ki so namenjena za družinsko medicino. Poleg tega je po njegovih besedah avtonomija v tej stroki omejena, odločujoč vpliv pri njenem razvoju pa ima Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Prav tako se krepi birokracija, ki krade čas za klinično delo, je naštel.

Generalna direktorica zavoda Tatjana Mlakar je zagotovila, da si zelo prizadeva, da bi bil odnos med izvajalci zdravstvenih storitev in zavodom čim boljši. S tem namenom po njenih besedah potekajo številna izobraževanja. Pripravili pa so tudi seznam predlogov za odpravo administrativnih bremen, pri čemer obžaluje, da tem predlogom številni izvajalci ne sledijo.

V razpravi je Aleksander Prosen Kralj (Svoboda) dejal, da je zdravstvena reforma nujna, ki pa jo ministrstvo tudi pripravlja. A reforma po njegovem opozorilu potrebuje čas. Verjame, da bo ministrstvo znova vrnilo javno zdravstvo na visoko raven.

V reformi bo treba jasno razmejiti javno in zasebno, je nadaljevala Nataša Sukič (Levica). Sistematično razgrajevanje javnega zdravstva po njenem opažanju poteka že vse od osamosvojitve Slovenije. Sistem ne deluje, za kar so med drugim krivi razni lobiji, je poudarila.

Na medicinskih fakultetah bi moralo biti razpisanih več študijskih mest, je predlagal Andrej Hoivik iz SDS. Poleg tega bi moralo biti delovno mesto družinskega zdravnika po njegovih navedbah bolj privlačno, kar med drugim pomeni, da bi morala biti plača večja in organizacija boljša. Nenazadnje vidi rešitve v digitalizaciji javnega zdravstva, ki bi zdravniku prihranila veliko časa.

Državna sekretarka Vidic je pri tem povedala, da na ministrstvu že pripravljajo zakon o digitalizaciji zdravstva, s 1. januarjem 2024 pa naj bi bil vzpostavljen e-karton.