Podporniki Roberta Goloba od koalicije zahtevajo na vrne Titov kip in ostale spomenike iz parka Brdo, ki so jih odstranili v času Janševe vlade – SDS pa je na vlado naslovil poziv naj finančno podpre muzej žrtev komunizma v Washingtonu – TOPNEWS.si

Podporniki Roberta Goloba od koalicije zahtevajo na vrne Titov kip in ostale spomenike iz parka Brdo, ki so jih odstranili v času Janševe vlade – SDS pa je na vlado naslovil poziv naj finančno podpre muzej žrtev komunizma v Washingtonu

16. januarja 2023
Podporniki Roberta Goloba od koalicije zahtevajo na vrne Titov kip in ostale spomenike iz parka Brdo, ki so jih odstranili v času Janševe vlade – SDS pa je na vlado naslovil poziv naj finančno podpre muzej žrtev komunizma v Washingtonu

Premier Robert Golob bo v sredo, 18. januarja, gostil tretji koalicijski vrh na Brdu pri Kranju. Poslanke in poslanci strank vladne koalicije ter ministrice in ministri Vlade RS bodo razpravljali o prioritetah vlade v letu 2023. Dotaknili se bodo reformnih projektov na področju zdravstva, davkov, pokojnin, šolstva, reforme plačnega sistema v javnem sektorju in stanovanjske politike.

Podporniki Golobove koalicije pa so se ob tem spomnili na kipe, ki so izginili iz parka na Brdu Pred sredinim sestankom so se na družbenih omrežjih pojavili zapisi v katerih podporniki Golobove vlade zahtevajo vrnitev odstranjenih kipov v parku Brdu, ki so jih , ki so jih premestili iz Brda pri Kranju v pivški muzej, kjer naj bi jih restavrirali.

Že nedavna odločitev Golobove vlade, da se nekdanjega sodelavca Udbe Janeza Zemljariča pokoplje z državniškimi častmi, je dvignila ne malo prahu in polemik v javnosti ter ostrega nasprotovanja Janševe SDS.

Podporniki Golobove koalicije pa so se ob tem spomnili na kipe, ki so izginili iz parka na Brdu. Ko si je aprila 2021 naključni obiskovalec Parka Brdo pri Kranju želel ogledati najbolj celosten prikaz kiparstva poznih štiridesetih in petdesetih let na prostem v Sloveniji, je obstal odprtih ust pred praznim podstavkom – eden od osmih kipov iz zbirke, posvečene tematiki narodnoosvobodilnega boja, je čez noč izginil. Šlo je za kip Josipa Broza – Tita, delo slavnega hrvaškega kiparja Antuna Augustinčića.

Ker mu ni bilo povsem jasno, kaj bi se kipu lahko pripetilo – na podstavku namreč ni bilo nobene razlage, zakaj je kip preprosto izpuhtel v zrak –, se je odločil, da se obrne na Zvezo borcev NOB v Kranju, a je s to novico presenetil celo njih.
Nato sta poleg Tita izginila še dva kipa. Tako se je začela saga o izginulih kipih, za katere še vedno ni povsem jasno, kam so izginili in kdo je odgovoren za njihovo izginotje. Seveda pa so izginili kmalu po tem, ko je Brdo začela uporabljati vlada Janeza Janše.

in se vprašujejo: “Kaj menite, si bo naša “leva” vlada RS upala vrniti Titov kip in tudi druge partizanske, ki jih je Janševa vlada odstranila, na njihova prava mesta, najprej na Brdo?”

V SDS pa javno pozivajo vlado Roberta Goloba naj podpre Muzej žrtev komunizma v Washingtonu in ob tem ponudi potrebno finančno podporo. “S tem bi izrazili spoštovanje do žrtev komunizma ter svojo zavezanost miroljubni in uspešni Evropi”.

“Poslanska skupina SDS na Vlado Republike Slovenije naslavlja pisno pobudo, da se pridruži podpori projektu Fundacije za spomin na žrtve komunizma Muzeju žrtev komunizma v Washingtonu in ob tem ponudi potrebno finančno podporo, s čimer bi izrazili spoštovanje do žrtev komunizma, enega od totalitarnih in avtoritarnih režimov, ter svojo zavezanost miroljubni in uspešni Evropi.

Romunija je podprla in namenila 3 milijone USD proračunskih sredstev kot soudeležbo pri razširitvi fizičnih galerij Muzeja žrtev komunizma v Washingtonu ter začetek digitalne muzejske izkušnje.

Muzej žrtev komunizma v Washingtonu je projekt Fundacije za spomin na žrtve komunizma, ki so ga podprle Poljska, Madžarska, Estonija, Latvija, Litva in nazadnje Romunija.

Andrew Bremberg, predsednik spominske fundacije žrtev komunizma, veleposlanik, nekdanji predstavnik Združenih držav Amerike pri uradu UN drugih mednarodnih organizacij v Ženevi, je dejal: »Izjemno smo hvaležni za podporo Romunije Muzeju žrtev komunizma, ki bo pomagal izobraževati ameriško občinstvo o pogumnem boju Romunije proti komunističnemu zatiranju.« Dejal je tudi: »To darilo, ki ga je romunski parlament sprejel s širokim političnim soglasjem, bo služilo tudi kot trajen opomin na moč svobode in pomagalo ohraniti spomin na več kot 100 milijonov žrtev komunizma po vsem svetu, saj si še naprej prizadevamo za svobodo več kot 1,5 milijarde ljudi, ki še danes živijo pod njegovim zatiralskim jarmom.«

Romunski predsednik vlade Nicolae Ciucă je ob srečanju z veleposlanikom Brembergom in častnim predsednikom spominske fundacije žrtev komunizma Edwinom J. Feulnerjem februarja lani v Bukarešti dejal, da se moramo vedno spominjati »grozot, ponižanj, nerazvitosti, revščine, ki jih je komunistična diktatura prinesla v ta del Evrope. Trpljenja generacij, ki so jih brutalno zatrli mehanizmi komunizma, ne smemo pozabiti.«

Dr. Elizabeth Edwards Spalding, predsednica upravnega odbora spominske fundacije žrtev komunizma in ustanovna direktorica muzeja, je dejala, da bo »prispevek Romunije Muzeju žrtev komunizma služil kot temeljno darilo, ki bo omogočilo razširitev naših fizičnih galerij in začetek digitalne muzejske izkušnje.« Kot je zapisano v predlogu zakona, je to darilo Muzeju žrtev komunizma »potrebno, da bi lahko vsemu svetu povedali, da se je Romuniji uspelo izviti iz teme tega totalitarizma, odločno obsodili zločine komunizma in počastili žrtve, ki jih je ta režim povzročil«.

Evropski parlament je dne 2. aprila 2009 ob upoštevanju splošne deklaracije Združenih narodov o človekovih pravicah in v preteklosti že sprejetih resolucij o spoštovanju temeljnih človekovih pravic in svoboščin sprejel Resolucijo o evropski zavesti in totalitarizmu. Z njo je Evropski parlament pokazal izrecno spoštovanje do vseh žrtev totalitarnih in nedemokratičnih režimov v Evropi in izrazil spoštovanje in poklon vsem, ki so se bojevali proti tiraniji in zatiranju, ter obnovil svojo zavezanost miroljubni in uspešni Evropi, ki temelji na vrednotah, kot so spoštovanje človekovega dostojanstva, svoboda, demokracija, enakopravnost, načela pravne države in spoštovanje človekovih pravic.

Državni zbor Republike Slovenije se je z Resolucijo o evropski zavesti in totalitarizmu sicer seznanil, žal pa še vedno ni sprejel deklaracije, s katero bi Resoluciji o evropski zavesti in totalitarizmu izrazil dejansko podporo. S tem bi Državni zbor Republike Slovenije izrecno in trajno izrazil zavračanje vseh totalitarnih režimov, ne glede na njihovo ideologijo, saj so vsi utemeljeni na nasilju, kršenju človekovih pravic in so zato zločinski in zavržni.

S finančno podporo projektu Fundacije za spomin na žrtve komunizma Muzeju žrtev komunizma v Washingtonu bi Slovenija izrazila najglobje spoštovanje do žrtev komunizma, enega od totalitarnih in avtoritarnih režimov, ter svojo zavezanost miroljubni in uspešni Evropi, ki temelji na vrednotah, kot so spoštovanje človekovega dostojanstva, svoboda, demokracija, enakopravnost, načela pravne države in spoštovanje človekovih pravic.

Zato na Vlado Republike Slovenije naslavljamo pisno pobudo, da se pridruži podpori projektu Fundacije za spomin na žrtve komunizma Muzeju žrtev komunizma v Washingtonu in ob tem ponudi potrebno finančno podporo, s čimer bi izrazili spoštovanje do žrtev komunizma, enega od totalitarnih in avtoritarnih režimov, ter svojo zavezanost miroljubni in uspešni Evropi, ki temelji na vrednotah, kot so spoštovanje človekovega dostojanstva, svoboda, demokracija, enakopravnost, načela pravne države in spoštovanje človekovih pravic,” so pod pobudo Golobovi vladi zapisali v SDS-u.

 

NEWER POST
OLDER POST

COMMENTS

Wordpress (0)

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.